|
<poem>
::::Kam se je izgubil mraz,
::::kam se je odklatil,
::::ko z jegliči že pri nas
::::breg se je ozlatil?
::::Mačic se morda je ustrašil,
::::sedle so na vrbo;
::::je morda se sonca splašil,
::::grelo mu je grbo.
::::Morda zlobno mladim drozgom
::::z brado v gnezdo drega,
::::morda v luži tam pod gozdom
::::z žabami se krega.
::::Morda po gorah sneženih
::::se strupen košati,
::::po vrtačah se ledenih
::::morda z zimo brati.
::::Ali pa bo v kraški jami
::::čakal do jeseni,
::::da bo, ko se spet predrami,
::::pikal kot sršeni.
::::Morda pa je pred pomladjo
::::zbežal za obzorje,
::::kožuh si odpel in z ladjo
::::odveslal čez morje,
::::tjakaj v severne dežele,
::::kjer ni konca zimi,
::::s samojedi in medvedi
::::tam bo in z Eskimi …
</poem>
=== Jedrca – lupine ===
<poem>
1
::::Bela njiva – pa ni ajda,
::::črno seme – pa ni mak:
::::kdor to seme rad prebira,
::::bo morda še učenjak.
2
::::Petindvajset sestra
::::na belem polju stoji:
::::ko jih malček spozna,
| 