Partizanska ljudska pesem I: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
S.Šinkovec (pogovor | prispevki)
S.Šinkovec (pogovor | prispevki)
Vrstica 27:
Otona Župančiča) objavil v »Slovenskem poročevalcu« pesem »Veš, poet, svoj dolg?« Ta velika budnica je bila napotilo in vodilo in {{prelom strani}} kulturni molk je bil pravzaprav zarodek odkritega odpora, ki je na drugi strani rodil veliko stvariteljsko razgibanost, ki je našla mesto v ilegalnem tisku, v tem najmočnejšem orožju.
 
Osvobodilno gibanje je hranilo v sebi vir nove, uporniške tvornosti. Prvi njen dokument je bila zbirka Mateja Bora »Previharimo viharje«, ki je s svojim nekoliko bučnim, toda ognjevitim in bojevitim izrazom prišla v uporniške partizanske vrste kakor evangelij, prodrla je vanje s čudotvornim ognjem. Bila je krik grozljivega časa, skrivnostna sila, svetla in topla vez, ki je v boju, na pohodu ali ob tabornem ognju združevala uporniška srca v nerazdružno družino, v svet čudovite lepote. Ta pesem je kazala pot skozi viharni čas, prepričevala, tolažila, bodrila, dvigala, klicala k odporu in maščevanju. Ta pesem je bila prava: vznesena, udarna, propagandna, preprosta, razumljiva, uglašena na vse dure in mole nasilnega in krvavega časa – pili smo jo kot opojno moč in je vsem nam postala lastna izpoved naše usode.
 
 
[[Kategorija:V javni lasti]]