Naše škodljive rastline/O glavnih delih cvetočih rastlin: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Romanm (pogovor | prispevki)
Romanm (pogovor | prispevki)
m povezave na slike
Vrstica 116:
Izmed nepravilnih cvetov z razločeno-listnim cvetnim vencem bodi omenjen: 1. metuljasti cvet ''a)'' v [[:Slika:Nsr-slika-015.png|sliki 15.]] s 5 lističi razne velikosti in oblike. Zgornji, največji ''d)'' je zavihan nazaj in se imenuje jadro; stranskima dvema ''c)'', ki sta oba jednake oblike, pravimo krila, in dvema spodnjima ''b)'', ki sta večkrat združena, ladija. 2. nepravilni cvet vijoličin ''e)'' s 5 lističi, kterih zgornja in srednja dva sta si po velikosti in obliki jednaka, spodnji je pa največji in ob dnu podaljšan v ostrogo. O drugih nepravilnih cvetih z razločeno-listnim cvetnim vencem, kakor na pr. o lisjakovem, ostrožnikovem in drugih, povedali bomo potrebno ob priliki.
 
Obod ali jednovito cvetno ogrinjalo je podobno ali čašici (volčja jagoda, gl. [[:Slika:Nsr-slika-143.png|sliko 143.]]) ali pa cvetnemu vencu (jesenski podlesek, [[:Slika:Nsr-slika-144.png|gl. sliko 144.]]). Obodovi lističi so nadalje ali razločeni ali pa združeni v celoto in v pravilne ali nepravilne oblike, kakoršne nas srečavajo na pravih čašicah in cvetnih vencih.
gl. sliko 143.) ali pa cvetnemu vencu (jesenski podlesek, gl. sliko 144.). Obodovi lističi so nadalje ali razločeni ali pa združeni v celoto in v pravilne ali nepravilne oblike, kakoršne nas srečavajo na pravih čašicah in cvetnih vencih.
 
Prašnik sestavlja niti ali reclju, včasi tudi listu podoben del - prašna nit, ki nosi na koncu dvopredelčasto, z drobnim, navadno rumenim prahom — cvetnim prahom napolnjeno vrečico, takozvano prašnico (vrtni tulipan ''b)'', glej [[:Slika:Nsr-slika-138.png|sliko 138.]]). Včasi pa prašne niti tudi ni, in prašnik je sedeč.
 
Prašnikov je večjidel po več v cvetu. Da jih dobro presodimo, paziti moramo na mesto, kjer so pritrjeni, na lego in na medsebojne razmere z ozirom na dolgost. Včasi so vsi jednako dolgi, ali so pa nekteri daljši od drugih. Zdaj so pritrjeni na čašici, zdaj na vencu, obodu itd.; naposled morejo biti prosti ali pa združeni, bodisi s prašnimi nitimi ali pa s prašnicami. Vse te razmere so jako imenitne. Ker je pa v dodatku na njih osnovan ključ za cvetoče rastline, ni nam jih treba tukaj na drobno razlagati.
 
Na pestiču razločujemo tri dele. Spodnji je navadno najdebelejši in hrani v sebi osnovo prihodnjega semena (zarodke); iz njega se razvije plod, in zato mu pravimo plodnica (beli narcis ''b''), kjer je obod odrezan in razklan, da moremo videti vse tri dele (gl. [[:Slika:Nsr-slika-133.png|sliko 133.]]). Drugi je vrat, niti podoben del, ki nosi na svojem koncu zeló različno brazdo. Včasi je pestič brez vratú, in brazda sedi neposredno na plodnici.
 
Različno od plodnice je plodišče. To je zgornji, včasi kopičasti ali sploščeni, včasi pa kakor skledica izdolbeni del cvetnega reclja, na kterem so pričvrščeni razni deli cveta. Tudi lega pestičeva je važna. Ako vidimo njegov najdebelejši del (plodnico) pod prašniki in cvetnim ogrinjalom, tedaj pravimo o pestiču, da je ''podcveten''; ako pa stoji nad njimi, pravimo, da je ''nadcveten''. — Da se razvije plodnica v plod, zarodki pa v semena, treba je, kakor učijo brezštevilne izkušnje, da je prišel ob pravem času cvetni prah v neposredno dotiko s pestičevo brazdo. Ta izloča neko lepljivo tekočino, na kteri obvisijo posamezni praški. Cvetni prah navadno prenašajo mnogovrstni žužki, ki iščejo v cvetih medú; pa tudi veter ga vzdigne včasi kar cele megle in ga drvi po zraku od rastline do rastline.
Vrstica 129 ⟶ 128:
Med se nabira v posebnih ''medovnikih'', ki se nahajajo kot plitve globelice navadno na venčevem dnu.
 
Od zunaj podpirajo cvete ali tudi cela razcvetja mnogokrat posamični listi ali luske, kterim pravimo ''krovni listi'', oziroma ''krovne luske''. Tem prištevamo tudi ''tulce'', ki včasi popolnoma zakrivajo cvete ali razcvetja (kačnik, gl. [[:Slika:Nsr-slika-134.png|sliko 134.]]).
 
----
Vrstica 137 ⟶ 136:
Razcvetja z recljatimi cveti so :
 
1. ''Kobul'', kterega posamezni cveti stojijo na precej jednako dolgih receljčkih, ki izvirajo vsi na koncu vkupnega reclja (krvavi mlečnik, gl. [[:Slika:Nsr-slika-065.png|sliko 65.]]).
 
2. ''Sestavljeni kobul'', kterega posamični cvetni receljčki nosijo kobulčke. Krovni listi glavnega kobula se imenujejo ''ogrinjalo'', kobulčkovi pa ''ogrinjalce'' (potočnik, gl. [[:Slika:Nsr-slika-058.png|sliko 58.]]).
 
3. ''Nepravi kobul'', kobuljasto, včasi jednovito, včasi sestavljeno razcvetje, ktero se razločuje od navadnega kobula po tem, da izvira le malo cvetov iz tistega mesta vkupnega cvetnega reclja, in po tem, da se razcvete osrednji cvet vselej prvi (črni bezeg, gl. [[:Slika:Nsr-slika-095.png|sliko 95.]]). Sploh je to razcvetje jako mnogovrstno.
 
4. ''Grozd'', z vkupnim, včasi visečim, včasi kvišku stoječim cvetnim recljem, kteri nosi podolgoma posamezne, precej jednako recljate cvete (čemž, gl. [[:Slika:Nsr-slika-070.png|sliko 70.]]).
 
5. ''Češulja'', grozdasto razcvetje, čegar posamični cveti imajo toliko daljše receljčke, kolikor niže izvirajo iz vkupnega reclja, tako da so vsi cveti v jednaki visokosti.
 
6. ''Lat'', razcvetje z očitnim vkupnim cvetnim recljem, ki nosi mnogo spodi najbolj na vejice razdeljenih vej (šopulja, gl. [[:Slika:Nsr-slika-320.png|sliko 320.]]).
 
Razcvetja z nerecljatimi (sedečimi) cveti so:
Vrstica 153 ⟶ 152:
7. ''Klas'', razcvetje s kvišku stoječim, vkupnim cvetnim recljem konec stebla, po kterem sedijo posamični cveti. Klasi so jednoviti ali sestavljeni; poslednji nosijo namesto posameznih sami zopet ''klaske''.
 
8. ''Mačica'', razcvetje z mlahavim, navadno visečim vkupnim cvetnim recljem, ki je povsod pokrit z necelimi, mnogobrojnimi sedečimi cveti. To razcvetje odpade, kedar ocvete (leska, gl. [[:Slika:Nsr-slika-499.png|sliko 501.]]).
 
9. ''Betič'', razcvetje z debelim in mnogokrat mesnatim vkupnim koželjem, po kterem je vse polno drobnih cvetov (kačnik, gl. [[:Slika:Nsr-slika-134.png|sliko 134.]]).
 
10. ''Košek'' ali ''sestavljeni'' cvet, čegar na vkupnem, kopičastem ali ploščnatem plodišču gosto zbiti cveti so v svoji celoti podobni jednemu velikemu, spodi s krovnimi listi (ovojkom) obdanemu cvetu (regrat, gl. [[:Slika:Nsr-slika-431.png|sliko 431.]]).
 
11. ''Cvetna glavica'', razcvetje z mnogobrojnimi nerecljatimi cveti, ki so stisnjeni včasi v ploščnat, včasi v obel ali podolgast kupček, in ki sedijo večjidel na odebeljenem koncu vkupnega cvetnega reclja. Ob dnu je glavica navadno obdana s krovnimi listi (zajčja noga, gl. [[:Slika:Nsr-slika-205.png|sliko 205.]]).
 
== V. O plodu. ==
Vrstica 173 ⟶ 172:
Glavičasti plodovi so mnogosemni in se prézajo na mnogovrstne načine. Najnavadnejši so:
 
1. ''Glavica'', mnogosemen plod, ki se préza na dva ali več delov (loput), na pr. pri vijolici, ali pa se odpre s pokrovom (zobnik ''d)'', gl. [[:Slika:Nsr-slika-088.png|sliko 88.]]), ali pa tako, da se naredijo luknjice (mak), ali pa zobovi (klinček). Sicer je pa glavica ali jednopredelčasta, ali pa s popolnimi ali nepopolnimi pretini razdeljena na več predelov.
 
2. ''Mešiček'', mnogosemen, jednopredelčast plod, ki se préza po strani (lisjak ''d)'', gl. [[:Slika:Nsr-slika-049.png|sliko 49.]]).
 
3. ''Strok'', mnogosemen, jednopredelčast plod z dvoloputnim oplodjem. Seme se drži meje obeh loput (navadna grašica ''d)'', gl. [[:Slika:Nsr-slika-010.png|sliko 10.]]).
 
4. ''Lusk'', mnogosemen, dvopredelčast plod z dvoloputnim oplodjem in s pretinom, ki deli plod na dva predela, in ki navadno nosi seme (krvavi mlečnih ''c)'', gl. [[:Slika:Nsr-slika-065.png|sliko 65.]], in mnoge križnice). Ako je lusk tako širok ali širji kakor dolg, imenujemo ga ''lušček'' (plešec ''b)'', gl. [[:Slika:Nsr-slika-182.png|sliko 182.]]).
 
''Rožke'' so suhi, večjidel jednosemni plodovi, ki se ne prézajo, in ki tudi ne razpadejo na posamezne kosove, ampak ostanejo zaprti. Rožke so:
 
1. ''Prava rožka'', jednosemen, podcveten plod, čegar oplodje je tesno združeno s semenom. Na koncu nosi mnogokrat mično kodeljico, v ktero se je izpremenila čašica (regrat ''c)'', gl. [[:Slika:Nsr-slika-431.png|sliko 431.]]).
 
2. ''Žitni plod'' ali ''golec'', znani, semenu podobni plod žita in drugih trav. Nareja se iz nadcvetne plodnice in je jednosemen; oplodje je s semenom tesno združeno.
 
3. ''Pravi oreh'', večinoma jednosemen, nadcveten plod, kteri je obdan s trdim, lesnatim ali usnjastim odločljivim oplodjem (leska ''d)'', gl. [[:Slika:Nsr-slika-499.png|sliko 501.]]).
 
Božka posebne vrste je tudi ''perutka'', ki se odlikuje po kožnatih podaljških.
Vrstica 195 ⟶ 194:
Najvažnejša sta:
 
1. Čveterodelni, s čašico obdani plod pokovec ''ustnatic'' (travniška kadulja, gl. [[:Slika:Nsr-slika-391.png|sliko 391.]]) in ''srhkolistnic'' (gadovec ''e)'', gl. [[:Slika:Nsr-slika-220.png|sliko 220.]]).
 
2. Dvodelni plod pokovec ''kobulnic'', ki je prav za prav sestavljen iz dveh podcvetnih, na razcepljenem, niti podobnem nosilcu visečih rožek (kumín ''c)'', gl. [[:Slika:Nsr-slika-347.png|sliko 347]]). Pokovec posebne vrste se nahaja tudi pri babjem zobu in iglici, kjer visijo posamični plodiči na dolgih repcih na osrednjem stebričku.
 
''Mesnatim plodovom'' prištevamo 1. ''koščičasti'' plod z neprézajočim se dvojnatim, in sicer z mesnatim ali usnjastim in kakor kamen trdim notranjim oplodjem, ki zapira navadno le jedno seme. Notranje oplodje se imenuje ''koščica'' (volčin ''f)'' in ''g)'', gl. [[:Slika:Nsr-slika-106.png|sliko 106.]]) in 2. ''jagodo'', ki je zastrta od zunaj s kožnato ali usnjasto lupino, in ktere notranje oplodje je sočnato ali mesnato. Jagoda je večjidel mnogosemna (volčja črešnja, gl. [[:Slika:Nsr-slika-081.png|sliko 81.]]). ''Sestavljene jagode'' imajo prav drobne posamične plodiče, ki so zbrani v večjo celoto in nastavljeni po kopičastem, precej izpremenjenem plodišču (robida ''d'' in ''e)'', gl. [[:Slika:Nsr-slika-491.png|sliko 491.]]).
 
Neprave plodove delimo na ''pokrite'' in ''birne plodove''.
Vrstica 207 ⟶ 206:
Tu razločujemo:
 
1. ''Skledičasti'' plod, večjidel s skledici podobnim ovojem obdan oreh (lešnik ''d)'', gl. [[:Slika:Nsr-slika-499.png|sliko 501.]]).
 
2. ''Pečkati'' plod, mesnat plod, ki se ne préza. Na temenu ima muho (posušena čašica) in v sredi večpredelčasto, glavici podobno ''pečkišče'' (jabelko). Tukaj kakor pri šipku je prav za prav votlo plodišče, ki se pozneje tako močno poveča in ob jednem postane mesnato in sočnato ter hrani v sebi pravi plod ali mnogobrojne plodiče (šipek ''b'', ''c'' in ''d)'', gl. [[:Slika:Nsr-slika-493.png|sliko 493.]]). Pečkatim plodovom prištevamo tudi plod rudečega jagodnjeka (rudečo jagodo ''b'' in ''c)'', gl. [[:Slika:Nsr-slika-292.png|sliko 292.]]), kjer sedijo po omesenélem plodišču posamezni plodiči.
 
''Birni plodovi'' nastanejo iz celih razcvetij. V to vrsto štejemo ''storž'' ali ''češarek'' jelovega drevja, ki se naredi, ako zlesenijo krovne luske cvetne mačice, in pa ''storžasto'' jagodo, ktera se napravi, ako omenjene luske omesenijo (brina ''d'' in ''e)'', gl. [[:Slika:Nsr-slika-500.png|sliko 502.]]).
 
O semenu ne bomo tukaj govorili posebej, pač pa pozneje večkrat opozarjali čitatelja na ta imenitni del vsake cvetoče rastline.