Wikivir

Naše škodljive rastline/O glavnih delih cvetočih rastlin: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Romanm (pogovor | prispevki)
1.692 urejanj
m povezave na slike
Romanm (pogovor | prispevki)
1.692 urejanj
m popravljene številke slik - v originalu so napačne
Vrstica 152:
7. ''Klas'', razcvetje s kvišku stoječim, vkupnim cvetnim recljem konec stebla, po kterem sedijo posamični cveti. Klasi so jednoviti ali sestavljeni; poslednji nosijo namesto posameznih sami zopet ''klaske''.
 
8. ''Mačica'', razcvetje z mlahavim, navadno visečim vkupnim cvetnim recljem, ki je povsod pokrit z necelimi, mnogobrojnimi sedečimi cveti. To razcvetje odpade, kedar ocvete (leska, gl. [[:Slika:Nsr-slika-499.png|sliko 501499.]]).
 
9. ''Betič'', razcvetje z debelim in mnogokrat mesnatim vkupnim koželjem, po kterem je vse polno drobnih cvetov (kačnik, gl. [[:Slika:Nsr-slika-134.png|sliko 134.]]).
Vrstica 186:
2. ''Žitni plod'' ali ''golec'', znani, semenu podobni plod žita in drugih trav. Nareja se iz nadcvetne plodnice in je jednosemen; oplodje je s semenom tesno združeno.
 
3. ''Pravi oreh'', večinoma jednosemen, nadcveten plod, kteri je obdan s trdim, lesnatim ali usnjastim odločljivim oplodjem (leska ''d)'', gl. [[:Slika:Nsr-slika-499.png|sliko 501499.]]).
 
Božka posebne vrste je tudi ''perutka'', ki se odlikuje po kožnatih podaljških.
Vrstica 198:
2. Dvodelni plod pokovec ''kobulnic'', ki je prav za prav sestavljen iz dveh podcvetnih, na razcepljenem, niti podobnem nosilcu visečih rožek (kumín ''c)'', gl. [[:Slika:Nsr-slika-347.png|sliko 347]]). Pokovec posebne vrste se nahaja tudi pri babjem zobu in iglici, kjer visijo posamični plodiči na dolgih repcih na osrednjem stebričku.
 
''Mesnatim plodovom'' prištevamo 1. ''koščičasti'' plod z neprézajočim se dvojnatim, in sicer z mesnatim ali usnjastim in kakor kamen trdim notranjim oplodjem, ki zapira navadno le jedno seme. Notranje oplodje se imenuje ''koščica'' (volčin ''f)'' in ''g)'', gl. [[:Slika:Nsr-slika-106.png|sliko 106.]]) in 2. ''jagodo'', ki je zastrta od zunaj s kožnato ali usnjasto lupino, in ktere notranje oplodje je sočnato ali mesnato. Jagoda je večjidel mnogosemna (volčja črešnja, gl. [[:Slika:Nsr-slika-081.png|sliko 81.]]). ''Sestavljene jagode'' imajo prav drobne posamične plodiče, ki so zbrani v večjo celoto in nastavljeni po kopičastem, precej izpremenjenem plodišču (robida ''d'' in ''e)'', gl. [[:Slika:Nsr-slika-491489.png|sliko 491489.]]).
 
Neprave plodove delimo na ''pokrite'' in ''birne plodove''.
Vrstica 206:
Tu razločujemo:
 
1. ''Skledičasti'' plod, večjidel s skledici podobnim ovojem obdan oreh (lešnik ''d)'', gl. [[:Slika:Nsr-slika-499.png|sliko 501499.]]).
 
2. ''Pečkati'' plod, mesnat plod, ki se ne préza. Na temenu ima muho (posušena čašica) in v sredi večpredelčasto, glavici podobno ''pečkišče'' (jabelko). Tukaj kakor pri šipku je prav za prav votlo plodišče, ki se pozneje tako močno poveča in ob jednem postane mesnato in sočnato ter hrani v sebi pravi plod ali mnogobrojne plodiče (šipek ''b'', ''c'' in ''d)'', gl. [[:Slika:Nsr-slika-493491.png|sliko 493491.]]). Pečkatim plodovom prištevamo tudi plod rudečega jagodnjeka (rudečo jagodo ''b'' in ''c)'', gl. [[:Slika:Nsr-slika-292.png|sliko 292.]]), kjer sedijo po omesenélem plodišču posamezni plodiči.
 
''Birni plodovi'' nastanejo iz celih razcvetij. V to vrsto štejemo ''storž'' ali ''češarek'' jelovega drevja, ki se naredi, ako zlesenijo krovne luske cvetne mačice, in pa ''storžasto'' jagodo, ktera se napravi, ako omenjene luske omesenijo (brina ''d'' in ''e)'', gl. [[:Slika:Nsr-slika-500.png|sliko 502500.]]).
 
O semenu ne bomo tukaj govorili posebej, pač pa pozneje večkrat opozarjali čitatelja na ta imenitni del vsake cvetoče rastline.
Pridobljeno iz »https://sl.wikisource.org/wiki/Naše_škodljive_rastline/O_glavnih_delih_cvetočih_rastlin«