Nesrečno zlato: Razlika med redakcijama

Blaža.

 

pa lepa! Kaj takega pa še ne! Svoje sestre

ne pozna več, Maruške ne poznaš, Anton —“

vzela, ne pa ...“

 

mlatiči, pravi ptiči, Buščajev Štefan,

Zrnčev Jože in Janezov Tonček — so bili

jo je bilo, da je poželela lastovičje perutnice,

da bi poletela daleč daleč vstran iz

bližine Stoparjevega sina, ki ji je prej izkazoval

tako prijaznost, a jo zdaj, ko je

Sam sem pa potrdil očetu to, kar so slišali.

Hudi so bili, sicer ne tako, kakor si morda ti

Prosili so me, zaklinjali so me, naj se premislim.

Jaz sem te dni, odkar me ni bilo k

Res so prihajali po stezi sem ljudje. „Na

svidenje! Brigita!“ je dejal Janko, „na veselo

deklico, ji stisnil roko pa hitro odšel.

Brigita se je sesedla in jokala ...

 

„Mar tako reci“, se je oglasil Anton in

ker stara je resnica, da je volk včasih lisica.“

 

 

„Vse je mogoče, dokler kokoš kokoče“,

 

„Mati!“ je dejal deček, „razbojnik mora

 

„Ribničan je Ribničan; vedno hoče biti

Anton.