Nadvojvode Ivana jama: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 12:
dovolilo obiskovanje jame, ker je nje lastnik napravil vse varnostne priprave, katere je zahtevala komisija; tudi je dovolilo pobiranje vstopnine, ki znaša za I razred 50 Kr. in svetilnica 10 kr., za II. razred 20 kr. in svetilnica 5 kr. Posebna razsvetljava ("20—30 luči) stane 1 gld. — Lastnik jame
misli tudi vpeljati električno razsvetljavo ter vsako leto prirediti tri veselice, in sicer: prvo binkoštni ponedeljek, drugo dne 5. julija in tretjo 23. avgusta. Pri veselicah bodo sodelovali pevci bralnega društva v Doliču, godba in tamburaš. Preskrbljeno pa bode tudi za jedi in pijačo. </ref>
V leseni hišici biva poleti čuvaj, ki razkazuje in razsvetljuje jamo: v njej je raz-razpoložena spominska knjiga „Slov. plan. društva" v podpisovanje. Pri vhodu na desno je napravljena pod skalnato streho še druga nova lesena koča (4 m široka <br>
položena spominska knjiga „Slov. plan. društva" v podpisovanje. Pri vhodu na </br>
desno je napravljena pod skalnato streho še druga nova lesena koča (4 m široka
in 8 m dolga), v kateri bode krčma. <br>
</br>
Vrstica 21 ⟶ 19:
 
so povsod položeni leseni podi, da hodiš vedno po suhem. Iz „velikega dvora" prideš skozi druga vrata na pod pod ledom in pod most ali galerijo, ki se razpenja nekaj metrov (5—6 m) nad teboj. Na galerijo vodijo dvojne stopnice, na levo
„strme", na desno pa prideš po ovinku v „mokri kot" in potem po stopnicah na most. Odtod je lep pregled votline. Daljnji večji prostor se nahaja na levi strani,tako imenovano „nadstropje", kjer po „strmcu" dospeš na „višavo". To je zopet večji prostor visoko nad potokom, kateri teče na desni strani globoko pod teboj.Poprej je bil ta prostor neraven, a z razkopavanjem so ga precej poravnali, proti potoku pa napravili leseno ograjo. „Višava" je 19 m dolga in 9 m široka in se bode tudi rabila za gostišče. Severno od „višave" na drugi strani potoka vidiš „veliki oltar", namreč razne like v strmi steni. Na južno stran se razprostiraše drug manjši oddelek; črez brv prideš v „mrzli kot". Odtod zlezeš po lestvi na drugo galerijo: „na stražo" in k „rumenemu kapniku",ali pa s srede „višave"po „globokih stopnicah" k „zalemu kamenju". Skale se namreč pri razsvetljavi blišče, in lepe, bele kapniške stene nalikujejo zamrzlemu slapu iz kapniške vode.Do sem sega še nekaj svetlobe od vhoda, dalje pa so vsi prostori popolnoma temni. Skale stoje odtod malo vsaksebi, in komaj je toliko prostora, da so napravili brvi nad vodo. Pod teboj pa grozno vrešči potok in dela skakalce. Od „odra" prideš v „vreščeči kot", kjer je na desno „prižnica", potem nad „vrtince", v „predor" in v „tesni kot", odkoder se bližaš „slapu", kjer pada voda 9 m visoko v tolmun.
Voda buči s tako silo, da te izpreletava strah in groza. Pri slapu stoje mostovi 11 m nad vodo ter vodijo do „okna", to je širji prostor kakih 80 m v stran od slapa, kjer je lepa stena od kapnika. Pod slapom je globok kotel. Od vhoda do slapa je 212 m.
blišče, in lepe, bele kapniške stene nalikujejo zamrzlemu slapu iz kapniške vode.
 
Do sem sega še nekaj svetlobe od vhoda, dalje pa so vsi prostori popolnoma temni.
Neumorno delavni lastnik g. J. Vivod je preiskal še jamo nad slapom. Po lestvah prideš 5—6 m više nad slap med tesnimi stenami. Odtod lezeš 25 m daleč
Skale stoje odtod malo vsaksebi, in komaj je toliko prostora, da so napravili brvi
po skalah na obe strani, voda pa globoko pod teboj šumi. Potem greš zopet nizdolu k vodi in kakih 25 m naprej med tesnimi, 1 m širokimi skalami po naloženih brunih in deskah. Zatem je 20—25 m visoka skala, ki jo je voda ostro izjedla, da je podobna belim skalnatim oltarjem. Po skali pa ne drsi nič vode. V stranskih kotih se nahajajo lepi kapniki. Ta pot od slapa naprej je precej težaven, toda zanimiv za turiste. Ako bi se spravil potrebni les še naprej, mogoče bi bilo priti po jami skozi goro celo do kraja, kjer ponicuje Ponikva. To bi bilo jako zanimivo. Vsekakor torej svetujemo lastniku g. Vivodu, naj bi napravil jamo dostopno, kolikor daleč je sploh mogoče, kajti s tem postane toliko zanimivejša, in ljudje jo bodo še rajši ogledovat hodili.
nad vodo. Pod teboj pa grozno vrešči potok in dela skakalce. Od „odra" prideš
 
v „vreščeči kot", kjer je na desno „prižnica", potem nad „vrtince", v „predor"
in v „tesni kot", odkoder se bližaš „slapu", kjer pada voda 9 m visoko v tolmun.
Voda buči s tako silo, da te izpreletava strah in groza. Pri slapu stoje mostovi
11 m nad vodo ter vodijo do „okna", to je širji prostor kakih 80 m v stran
od slapa, kjer je lepa stena od kapnika. Pod slapom je globok kotel. Od vhoda
do slapa je 212 m.
Neumorno delavni lastnik g. J. Vivod je preiskal še jamo nad slapom. Po <br>
lestvah prideš 5—6 m više nad slap med tesnimi stenami. Odtod lezeš 25 m daleč
po skalah na obe strani, voda pa globoko pod teboj šumi. Potem greš zopet nizdolu
k vodi in kakih 25 m naprej med tesnimi, 1 m širokimi skalami po naloženih
brunih in deskah. Zatem je 20—25 m visoka skala, ki jo je voda ostro izjedla,
da je podobna belim skalnatim oltarjem. Po skali pa ne drsi nič vode. V stranskih
kotih se nahajajo lepi kapniki. Ta pot od slapa naprej je precej težaven, toda
zanimiv za turiste. Ako bi se spravil potrebni les še naprej, mogoče bi bilo priti po
jami skozi goro celo do kraja, kjer ponicuje Ponikva. To bi bilo jako zanimivo.
Vsekakor torej svetujemo lastniku g. Vivodu, naj bi napravil jamo dostopno, kolikor
daleč je sploh mogoče, kajti s tem postane toliko zanimivejša, in ljudje jo bodo
še rajši ogledovat hodili. </br>
Večkrat omenjeni potok Ponikva<ref> Na spec. karti napačno „Huda luknja potok". </ref>
) izvira pod Metulovim vrhom (813 m<ref> Na spec. karti napačno „Metuld vrh". </ref>
)),
teče kake ½ ure, potem pa na Koprivških jamah ponikne in v spodnjem teku </br>preteka nadvojvode Ivana jamo.
 
preteka nadvojvode Ivana jamo.<br>
</br>
Žal, da ta jama nima še več slikovitih kapniških tvorb: a veliki prostori
in po njih zdaj dvigajoči, zdaj znižujoči se poti, razne dvorane in soteske nudijo