Vrbsko jezero: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 37:
Od Gorice peljejo veliki parniki še v vojaško plavališče, kjer je restavracija, hotel Wörthersee in postaja tramvaja, s katerim je ¼ ure vožnje v Celovec. Obče znana je pravljica, kako je nastalo Vrbsko jezero. Tam, kjer se zdaj nahaja jezero, so stanovali po lepih vaseh bogati, toda ošabni in brezbožni ljudje. Neko leto so na veliko soboto napravili v vaški gostilnici veselico, na kateri so jedli, pili, godli in plesali. Ponoči pride majhen, star in suh mož s sivimi lasmi ter jih opominja, naj nehajo razsajati: a veseljaki se mu smejejo. Malo pred polnočjo pride zopet z majhnim sodčkom pod pazduho in reče: „Še enkrat, vas opominjam. Nehajte, predno vam ura odbije! Izpokorite, se! Glejte ta sodec! Gorje vam, če me prisilite pipo odpreti!" Vsi se mu pa krohočejo in rogajo. Starec reče nato kakor s sodnjim glasom: „Svaril sem vas; poslušati niste hoteli, zato ste izgubljeni, izgubljeni!" Potem se naglo umakne in izgine.
 
Komaj pa je ura odbila polnoč, nastane strašen vihar. Luči ugasnejo. Črna noč objame trumo plesalcev. Blisk šviga, grom hrumi, kakor bi se svet podiral. Huda ploha se udere. Studenci in potoki se razlijo. Voda raste, vre skozi okna in vrata v hiše in prihaja vedno više. Veseljaki beže prestrašeni na strehe, a valovi jih dohite. Vsi so žalostno poginili. Voda pa ni več odtekla: ostala je do današnjega dne — in to je Vrbsko jezero.
in vrata v hiše in prihaja vedno više. Veseljaki beže prestrašeni na strehe, a valovi jih dohite. Vsi so žalostno poginili. Voda pa ni več odtekla : ostala je do današnjega dne — in to je Vrbsko jezero.
 
[[Kategorija: Planinski vestnik]]