Wikivir

Huda Luknja in njene podzemeljske jame: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Vrstica 26:
===Nadvojvode Ivana jama,|Nadvojvode Ivana jama,===
 
lastnina znanega rodoljuba, in narodnega prvoboritelja ta mošnjetamošnje okolice, g. Ivana Vivoda v Dol i čuDoliču pri Št. PloiijanuFloiijanu. Visoko nad vhodom se blišči napis jami <ref> Okrajno glavarstvo v Slovenjem Gradcu je z odlokom /.z dne 22. julija 1SD51859. I,., št. J1S5411854, dovolilo obiskovanje jame, ker je nje lastnik napravil vsovse varnostnovarnostne priprave, katere je zahtevala komisija; tudi je dovolilo pobiranje vstopnine, ki znaša »aza 1. razred 50 KiKr. in svetilnieasvetilnica 10 kr., za II. razred 20 kr. in svetilnieasvetilnica 5 kr. Posebna razsvetljava ("20—30 luči) stane 1 gld. —- Lastnik jame misli tudi vpeljati električno razsvetljavo ter vsako lotoleto prirediti tri veselice, in sicer: prvo binkoštni ponedeljek, drugo dne 5. julija in tretjo 23. avgusta. Pri veselicah bodo sodelovali pevci bralnega društva v Dolic-tiDoliču, godba in ta m l tiraš itamburaši. Preskrbljeno pa bode tudi za jedi in pijačo.</ref> . V leseni hišici biva poleti čuvaj, ki razkazuje in razsvetljuje jamo: v njej je razpoložena spominska knjiga „Slov. plan. društva" v podpisovanje. Pri vhodu na desno je napravljena pod skalnato streho še druga nova lesena koča (4 m široka in 8 m dolga), v kateri bode kremakrčma.
 
Vhod v nadvojvode Ivana jamo je impozanten. V navpični skali se kroži do 14 m visok obok; črez potok drži lesen hodnik. Takoj pri vhodu je votlina zelo prostorna in visoka. Prvi oddelek jame se imenuje „veliki dvor ali gostišče."<ref>Posamezna v narekovaje dejana imena navajamo tako, kakor jih je napravil lastnik jame sam.</ref> Tu se vrše veselice. Na južni strani je „klet". Koder vodi pot nad potokom.
 
so povsod položeni leseni podi, da hodiš vedno po suhem. Iz „velikega dvora" prideš skozi druga vrata na pod pod ledom in pod most ali galerijo, ki se razpenja nekaj metrov (5—0 m) nad teboj. Na galerijo vodijo dvojne stopnice, na levo „strme", na desno pa prideš po ovinku v „mokri kot" in potem po stopnicah na most. Od tod je lep pregled votline. Dalj nji večji prostor se nahaja na levi strani, tako imenovano „nadstropje", kjer po „strmcu" dospeš na „višavo". To je zopet večji prostor visoko nad potokom, kateri teče na desni strani globoko pod teboj. Poprej je bil ta prostor neraven, a z razkopavanjem so ga precej poravnali, proti potoku pa napravili leseno ograjo. „Višava" je 19 m dolga in 9 m široka in se bode tudi rabila za gostišče. Severno od „višave" na drugi strani potoka vidiš „veliki oltar", namreč razne like v strmi steni. Na južno stran se razprostira še drug manjši oddelek; črez brv prideš v „mrzli kot". Odtod zlezeš po lestvi na drugo galerijo: „na stražo" in k „rumenemu kapniku", ali pa s srede „višave" po „globokih stopnicah" k „zalemu kamenju". Skale se namreč pri razsvetljavi blišče, in lepe, bele kapniške stene nalikujejo zamrzlemu slapu iz kapniško vode. Do sem sega še nekaj svetlobe od vhoda, dalje pa so vsi prostori popolnoma temni. Skale stoje odtod malo vsaksebi, in komaj je toliko prostora, da so napravili brvi nad vodo. Pod teboj pa grozno vrešči potok in dela skakalce. Od „odra" prideš v „vreščeči kot", kjer je na desno „pri ž niča", potem nad „vrtince", v „predor" in v „tesni kot", odkoder se bližaš „slapu", kjer pada voda 9«» visoko v tolmun. Voda buči s tako silo, da te izpreletava strah in groza. Pri slapu stoje mostovi 11 m nad vodo ter vodijo do „okna", to je širji prostor kakih 80 m v stran od slapa, kjer je lepa stena od kapnika. Pod slapom je globok kotel. Od vhoda do slapa je 212 m.
 
 
Pridobljeno iz »https://sl.wikisource.org/wiki/Huda_Luknja_in_njene_podzemeljske_jame«