Nekaj misli o prirodi: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 30:
Da dokažem, da je turistika veda in sicer veda o spoznavanju prirodne estetike, prirodne lepote, prirodne harmonije, bodem ta svoj nazor nekoliko utemeljil.
Ako gledaš z umetniškim očesom kipe prvih umetnikov, ti objema dušo genij umetnika, ki je vklesal v mrtvi kamen življenja polno bitje. Ne občuduješ pa
toliko posameznosti, temveč vso harmonijo oblik, enotnost in celotnost izražene ideje: tako gledaš z estetičnokritičnim očesom umotvor. Na enak način presojaš tudi dela duhovitih pisateljev.
In priroda, ki je celota ali skupnost vesoljstva, je najlepše delo, najlepši stvor božji. Spoznavati prirodo kot harmonično celoto pa je najbolj mogoče potovalcu po prirodi — turistu. Njemu je dano uživati nje divno krasoto. Turist gleda z visokih gor nedosezno slike, katere je stvarnik razgrnil po površju zemeljskem in po svodu nebeškem. Ako astronom spoznava gibanje nebesnih teles, fizik zakone teh teles in vseh njih delov, kemik presnavljanje in prenavljanje v delavnici prirodnih elementov, tedaj spoznava turist harmonijo v prirodi, lepoto v prirodi. Turistika je prirodoslovno-leposlovna veda, razvijajoča se konec devetnajstega stoletja. Da se tako kesno razvija, je popolnoma naravno; kajti poprej moramo poznati dele, predno moremo ocenjevati celoto, poprej moramo poznati lastnosti prirodnih delov, moramo poznati gibanje nebesnih teles, njih zakone, potem šele lahko motrimo celoto z estetičnokritičnim očesom.
Turist obrača svoje korake najraje v romantično nebotično gorovje. Tja ga najbolj vleče, ker nahaja tam najveličastnejše prirodne slike. Tam ga ne moti ljudski šum, in čuti se najbliže veliki prirodi. ker se mu kažejo nje slike najizrazoviteje.
Vender bi pa bilo napačno misliti, da priroda nudi samo v gorah svoje krasote. Ne samo nebotično gorovje z vrtoglavimi prepadi in sivimi pečinami ima svoje lepoto, ampak tudi gričevje, nepregledna stepa in kameniti Kras imajo svoje zanimivosti in lepote. Turistu treba le čuta in znati mora opazovati, a tega ne razume ali noče razumeti vsakdo.
Kako se morejo in morajo opazovati priredni pojavi, zato so nam klasična priča Turgenjeva „Lovčevi zapiski", ali njegove „Pesni v prozi". Opozarjam le mimogrede na te spise, Turgenjevu ne odide ni vzlet ptice, ni dih najmanjše sapice in pregib najneznatnejše stvarce. Pri Turgenjevu naj se uče turisti opazovanja.
| |||