Vrbsko jezero: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 9:
}}
Največji kras vsaki dolini in pokrajini je gotovo lopo jezero, katero ji daje neko čarobno milino. V tem oziru se pač lahko ponaša koroška dežela s svojimi mnogimi in velikimi jezeri. Največje in najlepše med njimi pa je Vrbsko jezero, ki je komaj eno uro oddaljeno od stolnega mesta Celovca.
Vrbsko jezero se razteza od vzhoda proti zahodu na 16, 6 kilometrov daleč in je 645 do 1660 m široko. Po meritvi prof. Friderika Simonvja je najglobočje 85 m. Nad morsko gladino teži 439 m, površina pa mu znaša 2645 ''ha'' ali 3581 oral. Vrbsko jezero se razliva po dveh kotlinah, namreč po vzhodni dolenji in zahodni gorenji kotlini, katera je dvakrat večja, nego prva. Spodnja kotlina nam imponuje zlasti zaradi obsežne vodne gladine, katera je tod najširja. Obrežje je jezeru v obče zelo členasto; mnogi zatoki in polotoki tvorijo raznovrstne in dražestne pokrajinske slike,kakršnih toliko in tako lepili ni videti ob nobenem drugem koroškem jezeru. Največji polotok se kroži ob meji gorenje in dolenje kotline, noseč lepo gotiško cerkev Marije na Otoku (Maria Wortli), ki se prav prijetno sklada z mirnostjo in resnobo dolenje kotline. Južno od Porečja se dvigata dva otoka: Kapucinski otok in Kačji ali Puščavniški otok.
Vrstica 38 ⟶ 40:
Komaj pa je ura odbila polnoč, nastane strašen vihar. Luči ugasnejo. Črna noč objame trumo plesalcev. Blisk šviga, grom hrumi, kakor bi se svet podiral. Huda ploha se udere. Studenci in potoki se razlijo. Voda raste, vre skozi okna in vrata v hiše in prihaja vedno više. Veseljaki beže prestrašeni na strehe, a valovi jih dohite. Vsi so žalostno poginili. Voda pa ni več odtekla: ostala je do današnjega dne — in to je Vrbsko jezero.
[[Kategorija: Planinski vestnik]]
| |||