Potovanje okoli sveta (Črtice iz dnevnika slovenskega pomorskega častnika): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | naslov= Potovanje okoli sveta (Črtice iz dnevnika slovenskega pomorskega častnika) | avtor= | izdano= ''{{mp|delo|Planinski vestnik}}'' {{mp|leto|25. januar...
(ni razlike)

Redakcija: 14:41, 23. april 2019

Potovanje okoli sveta (Črtice iz dnevnika slovenskega pomorskega častnika)
Izdano: Planinski vestnik 25. januar 1898, leto 4, štev. 1, str. 1
Viri: dLib 8
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

I.

Kdor ne pozna morja in sredstev za pomorsko vožnjo, kdor ne pozna uredb in priprav na vojni ladji, nima pojma o delu in trudu, katerega treba, predno se preskrbi z vsem potrebnim tako prebivališče za 400 ljudi, ki hočejo preživeti črez leto dni v taki zibajoči se hiši. Trudi se vsakdo, ki tu stanuje in gospoduje v svojem večjem ali manjšem stanovanju in si beli glavo, kako bi si le mogel povečati prebivališče, da bi mu zadostovalo. Na brodu uporabljajo najmanjši prostorček, nima ga kubičnega metra prostora, kateri ne bi imel svojega namena.

Posebno težavne in zahomotane so priprave pri brodu, ki se pripravlja na svoje prvo veliko potovanje, ker ni ga človeka, kateri bi po skušnji mogel svetovati to in ono. Nimaš pomorščakov, ki bi ti bili že na prejšnjih potovanjih pripravili vse potrebne malenkosti; treba, da si olajšuješ sicer težavno in mučno življenje na brodu.

Glavno nalogo pri opremi večjih brodov ima prvi kapetan, ki že mesece in mesece, predno se vkrcajo drugi, skrbi zato, da se ničesar ne pozabi in vse umestno pripravlja, dokler je še ladja v arsenalu.

Kapetan določuje že vsakemu mesto, kjer mora biti pri požaru in pri povodnji na brodu, ukazuje in ureja že prej natančno vse službeno življenje za vsakega. Vsak mornar dobiva pri vkrcanju svojo številko in jo obdrži potem ves čas, dokler je na brodu. Po teh številkah so razdeljene „brande", za katere so določena mesta, kamor se obešajo zvečer. Tudi na vreči za monture in zasebne reči ima mornar svojo številko; sploh se večinoma moštvo nazivlje na brodu le po broju in ne po imenu. Razdeljeno je moštvo na brodu v dve diviziji, v desno in levo, katerih vsaka se zopet deli v dva „kvartira" in sicer desna v 1. in 3., leva v 2. in 4. kvartir. Vsaki kvartir je razdeljen v manjše oddelke.

Razun teh oddelkov imamo še osebje pri stroju in kurjače, godce, vojaške delavce, kuharje, zdravstveno osebje, častniške sluge itd., ki niso uvrščeni v glavnih dveh divizijah. Zraven teh so še na brodu 2 založna oskrbnika (Proviantmeister) za štab, 1 kuhar, 1 brijač in vse civilno osebje.

Štabu pripadajo častniki, zdravniki, uradniki in ves letnik novoimenovanih kadetov.

Nj. V. ladja Dunav, dodelana leta 1893. v puljskem arsenalu, zgrajena je iz lesa in železa, kakor se sploh delajo sedaj ladje, ki so urejene za vožnjo z jadri in parom. Dolga je 70, široka 13 metrov, globine pod morsko gladino ima 6 metrov, prostornine pa 2344 ton. Oborožena je z 10 topovi, katerih strelni premer znaša 12 cm; nadalje ima 4 mitrelese in mali top za operacije na suhem. S strojem vozi do 11 morskih milj, t. j. 20 kilometrov v uri — z jadri pri ugodnem vetru dosega tudi hitrost 12 milj. Za jadra ima 3 jambore, kojih sprednja dva nosita po 4, zadnja 3 jadra. Razun teh ima ladja še vsa druga na brodih običajna jadra.

Živahnejšega življenja pač ni moči videti, ko na brodu zadnje dni pred odhodom na daljše potovanje. Vsakdo se trudi, da zase preskrbi kolikor možno vse, kar smatra kot potrebno pri dolgih traverzadah. — Tu ukrcuje častnik učenjak mnogo knjig, da proučuje razmere afrikanske. Drugi zopet pripelje cele zaboje steklenic za hrošče in druge nedolžne živalice na brod, tam zopet „Proviantmeister" vkrcuje dan na dan tisoče zabojev piva, sodov vina, konserv in spravlja žive vole na krov, kjer jim je napravljen poseben hlev; kuretnine je pa toliko, da misliš, gotovo bode tu kaka zoologična razstava.

„Capo gamella", dejal bi nekakov oskrbnik za splošne potrebe častnikov in uradnikov, (katero službo je pri nas prvi zdravnik prevzel), leta ves dan iz prodajalnice v prodajalnico in brzojavlja na vse strani, da ne bi prišle naročene stvari prepozno. Tržni sluge in spediteri nosijo na brod toliko najrazličnejših stvari, da ni mogoče si predstavljati, kako se spravi to vse na brodu.

Med vsem tem vriščem, ropotom in neredom vidiš pogostoma zelo ginljive prizore. — Tu stoji vsa družina okoli sina mornarja, ki jemlje slovo, mogoče za vedno od svoje obiteli. Tam na drugi strani bolj v zatišju vidiš zalo dekle s solznimi očmi stati pred svojim zaročencem. Teži ji srce, da bi se jej ne izneveril v tujini on, ki ji je obljubil, da jo povede pred oltar, kadar odsluži. Le tolaži se dečva, mornarji imajo zvesto srce!

Zadnji dan je pred odhodom. Zginilo je skoro že vse s krova v spodnje ladijne prostore. Jutri zjutraj ob 8 uri mora biti vse na brodu, zapovedal je poveljnik, toraj treba še hitro uporabljati čas, da se poslovimo od domovine.

Točno ob osmih zjutraj dne 2. septembra je vse na brodu. Strojevodja javlja, da je stroj pripravljen, in zapovednik stopa na most. Počasno začne se gibati stroj, kakor bi mu ne bilo všeč, iz mirne luke ven v burno morje, a kmalu se je premislil in pokoren povelju se pričenja sukati hitreje in hitreje. Mogočno telo ladijno se tudi ne upira dolgo in, hrabro deleč valove, se premika proti pristanskemu izlazu.

Ob obali je vse polno poslavljajočih se gledalcev, ki z robci mahljajo zadnji pozdrav dragim odhajajočim. Mornarji po vrvju odgovarjajo jim zajedno s krepkim glasom na znamenje piščalke višjega podčastnika. Po tem slovesu se čutijo zopet kot mornarji, pretrgana je zadnja veriga, ki jih je še vezala s krajem. — Sedaj se pričenja resno mornarsko življenje.

Kmalu po odhodu iz luke smo vgasili stroj, napeli jadra in sedaj včasih pri ugodnem, včasih pri zelo neugodnem vetru jadrali proti jugu.

Dne 8. septembra smo bili na višini južne avstrijske meje in 12. zjutraj smo zapustili Jadransko morje.

Vplesti hočem tu službeno in zasebno življenje na brodu.

Na morju je vedno noč in dan ena divizija moštva v službi; moštvo te divizije mora ostati štiri ure na krovu opravljaje stražo. Ljudje na krmilu in drugih štacijah pripadajo tej diviziji. Drugi mornarji, ki niso na straži ali na enem omenjenih mest, imajo šolo na krovu, morajo pa vsaki trenutek biti pripravljeni za manever, kadar se čuje zapoved raz mosta od častnika, ki je na straži.

Druga divizija je te štiri ure zvečer in po noči prosta, po dnevi ima pa šolo ali vaje, kakor so v dnevnem redu napisane.

Splošno življenje in gibanje na brodu se pričenja zjutraj ob 5 1/2 ure. Moštvo, tudi od službe prosto, vstaja o tem času; po toaleti in zajutrku, ki obsega črno kavo in cvibak, je po dnevnem redu različno opravilo določeno; dvakrat na teden pranje perila, dvakrat splošno čiščenje broda in druge dni čiščenje različnih drugih reči. Gorenji krov pa umivajo vsak dan.

Po teh opravilih, ki trajajo do 8. ure, se pričenja čiščenje železnih, bakrenih in drugih delov broda. Potem se preoblači moštvo, ki je imelo po noči službo in slučajno tudi gorkejšo obleko, v dnevno opravo in ob 3/4 10 stopi vse moštvo v red na krovu, kjer se prepriča častnik, kvartirni zapovednik, da so vsi čedno opravljeni in da ima vsak svojo monturo v redu. — Med tem časom ima zapovednik ali nadomestujoči ga prvi kapetan raport.

Ob 10. uri so splošne šole in vaje, ki trajajo do 11 1/2 ure po učnem redu, ali vaje z topovi, s puškami ali pa manevri z jadri, teoretični pouk, znamenja, slovstvo, službenik i. t. d.; potem je obed, ki traja od poldne do ene. Ob dveh se pričenjajo zopet vaje in šole do 5. ure. Potem je splošno manevriranje, in o tej priliki se navadno prikrajšajo jadra za noč. Potem se zopet preoblači moštvo v nočno obleko in nastopa na dano znamenje vsakdo na svoje mesto za vojni alarm in o tem času se pripravlja vse na brodu za slučaj požara po noči. Večerja in prosti čas trajajo do 8., ob kateri uri se prosta divizija poda pod krov k počitku, da more o polnoči zopet na krovu službo opravljati.

Služba častnikova je straža, ki traja štiri ure; med tem časom vodi ladjo, zapovedujoč potrebne manevre z jadri in nadzirajoč krmilo in štacije za varnost ladje. Tudi zapoveduje splošno gibanje na brodu. Pri tem podpirajo ga kadeti, ki so mu prideljeni in imajo tudi štiriurno stražo. Razdeljeni so častniki za nadzorovanje vaj in šol pri kadetih in pri moštvu. Za izobraževanje kadetov v praktični službi je določen častnik, ki je prost od druge službe in izdeluje s kadeti astronomične in navtične naloge in jih sploh uvaja v brodarsko službo. Kar se tiče prebivališča na brodu, ima vsaki častnik svojo sobico; sicer si ne smeš misliti, lepa bralka, da je ta sobica podobna tvojemu budoarju, kjer vadiš korake za valček, ki Ti jih je kazal plesar. Mislim, da je ona sobica salon proti našemu stanovanju. A ker na brodu ne nahajaš takih prebivalcev, katerim bi bilo treba omenjenih sob, se privadiš v taki kabini, katera te s podobami iz lepe domovine in še lepšimi cvetlicami spominja časov, ki si jih preživel na dopustu.

Za obed imamo veliki skupni salon, kateri je radi svoje zračnosti vedno dobro obiskovan. V salonu, kateri je zelo luksurijozno in pripravno urejen, je glasovir, so igralne mize, razni časopisi, seveda pri daljših traverzadah že malo zastareli, ker včasih ves mesec ne prihaja pošta na krov. Zato pa imamo poseben časopis, ki izhaja na brodu in prinaša novice na brodu ob slavnostnih prilikah v humoristični obliki. (Dalje prihodnjič.)