Golte: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | naslov= Golte | avtor= Fr. Orožen | izdano= izdano= ''{{mp|delo|Planinski vestnik}}'' {{mp|leto|25. junija 1898}}, leto 4, štev. 6, str. 89-90 | vir= [https:...
(ni razlike)

Redakcija: 16:56, 28. april 2019

Golte
Fr. Orožen
Izdano: izdano= Planinski vestnik 25. junija 1898, leto 4, štev. 6, str. 89-90
Viri: [1]
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Vzhodno od Raduhe se Sa vinske planine vedno bolj oddaljujejo od Savine, proti kateri se raztezajo le posamezni odrastleki. Severozahodno od Mozirja se razprostira dokaj razsežno gorovje proti Savini med Ljubnico, ki se pri Ljubnem izliva v Savino, in Ljubijo, tekočo v Savino blizu Mozirja. Najvišji vrh te visoke planine je Roskovec, ki se vzpenja do 1590 m. Vso planino nazivljejo Mozirsko planino ali Golčko planino, navadno pa le Golte, katero ime se mi zdi najbolj primerno.

Početkom septembra lanskega leta smo v Mozirju slovesno slavili šestdeset-letnico slovečega planinoslovca in častnega člana „Slov. plan. društva" vseučiliškega profesorja dr. J. Prischaufa Drugega jutra pa smo šli na Medvedjak (1566 m), ki je jugozahodno od Bosko?ca. Mudili smo se v lični Mozirski koči ter se potem podali na vrh, s katerega smo uživali prekrasen razgled. Tu smo se poslovili od našega slavljenca, ki se je od todi podal s svojim sinom po Goltah črez Kal in Kramarico na Koroško. Na povratku v Mozirsko kočo me je opozoril prijatelj na „Golte". Ugibala sva o pomenu besede „Golte", a brezuspešno.

Bil sem pa početkom tega leta v Mariboru in se tam razgovarjal s svojim stricem, monsign. proštom Ig. Orožnom, o Goltali in dobil od njega važne podatke o tej zadevi in tudi pristno tolmačenje imena „Golte". Podatke za to tolmačenje pa je nabral č. g. I. Ramor, šmihelski župnik, ki je povpraševal med tamošnjim ljudstvom zlasti po izvirkih bistrega potoka Ljubije.

Ranjki Davorin Trstenjak je svoje dni vprašal v Mozirju, kako Slovenci imenujejo Mozirsko planino (Golding Alpe, Prafiberger Alpe). Izvedel je, da ji pravijo „Golte", in tolmačil je to besedo iz korena gov, to je goved. To tolmačenje pa ni pravo, kar razvidimo iz naslednjih vrst.

V Goltah izvirajo studenci, kateri po kratkem teku usihajo in ginejo s površja. To gorovje torej požira ali pogolta svoje izvirke in studence. Golte bi primerjali grškemu maliku Kronu (Xoovoc)-času-, ki je s prestola pahnil svojega očeta Urana. Potem je prevzel vladarstvo Kron in se oženil z Rejo, ki je dobila več otrok. Da se pa otroci ne bi tudi vzdignili zoper njega, požrl ali pogoltal je Kron vsakega svojih otrok, ko je bil otrok štiriindvajset ur star.

Izmed potokov, izvirajočih v Goltah, je najvažnejši L j u b ij a (Libija). Ljubija izvira na 1377 m visokem Smrekovcu (speč. zemljevid ima nekoliko slično ime, ki pa služi drugače kot psovka) severoseverozahodno od Sv. Križa. Ljubija ima več izvirkov, izmed katerih sta dva glavna. Izvirek na posestvu Matevža Plešnika (po domače Zaločan) se imenuje „Studenec pri črni šoli". Ta studenec teče četrt ure na površju in se izgublja z drugimi studenci „v rupo", to je v skalil*

votlino. Drugi večji studenec izvira na posestvu Janeza Atelška (po domače Brložnik, spee. zemljevid ima Verlosnik). Ta studenec se zove „Studenec v mrhariji" in tudi usiha po četrturnem teku na površju. Ta studenec teče potem pol ure pod površjem in zopet priteka na dan na posestvu Janeza Konečnika kot izvirek Ljubije in se zove „vir Ljubije nad Franckom" (spee. zemlj evid ga imenuje, se ve da napačno, „studenka p.", za združena studenca pa ima „Lebija voda" in v daljšem teku šele „Libia").

V Goltah nahajamo še več drugih presihajočih studencev. Tak studenec je n. pr. v bližini kmeta zgornjega Goltnika (v spee. zemljevidu Grotnik) in se zove »Studenec pri skrelu", ki po zelo kratkem teku zopet usiha. Drugi studenec je na posestvu Hriberškovem (severozahodno od Sv. Mihela) in se imenuje „Gra-hotenca," ki se po kratkem teku zopet izgublja. Da je to tolmačenje besede „Golte" pravo, nam kaže tudi nemški izraz za to planino „Golding Alpe". Prvotno seje gotovo glasilo „Golting Alpe" in je brezdvomno nastalo iz slovenskih „Golt". V Goltah nahajamo tudi tri snežene jame, katerih največja je zahodno tik kope „Konča peč" (1555 m) iti ima malone navpičen predor, v globini se nareja sneg.