Otvoritev Aljaževe koče v Vratih: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 26:
Po dve in pol ure dolgi hoji smo ugledali pod strmo steno Štajnerja na visoki pečini vihrajočo cesarsko zastavo. Srce nam se je razigralo od veselja, ko
smo ugledali tudi kočo, in iz prsi nam se je iztrgal radosten vrisk, slovesno odmevajoč od skalnatih sten. Še nekoliko minut, in bili smo pri novi koči, vkusno ozaljšani s cvetjem in zelenjem. S konca ličnega pročelja sta plapolali trobojnici, vrhu slemena pa cesarska in tik nje narodna zastava. Nad vrati pa je veleval prelepi napis:
<poem>V podnožju sivega Triglava
Stoterna naj odmeva „Slava"!</poem>
 
Prijazna koča stoji ob širni, zeleni planjavi, obdani na vse strani od bujne šume, ki se razteza visoko gori v strme bregove. Veličasten je od koče pogled
Vrstica 42:
„Častita družba! Velikega pomena je današnji dan za „Slov. plan. društvo", ko otvarjamo že četrto svojo planinsko kočo. Zbrali smo se danes v divjeromantičnih „Vratih", da slovesno praznujemo ta važni uspeh slovenske turistike in domoljubja. Vam vsem, zlasti pa častitima zastopnikoma „Soške podružnice" našega društva kličem iskreno „dobro došli!" v našem novem zavetišču.
 
Po častnem članu vlč. g. Aljažu opozorjeni, smo si izbrali ravno ta kraj za stavbišče novemu domu. Gotovo pritrjujete vsi, da smo srečno izbrali. Imenitni možje so že prihajali v to prelepo dolino ob času, ko je bila turistika pri nas še malo znana. Prijatelj našega Vodnika in navdušen turist, grof Franc Hochenwart, je želel še v visoki starosti od blizu videti njemu toli priljubljene gorske orjake. Peljal se je bolehen in onemogel l. 1837. na „kripici" iz Mojstrane v Vrata, da je še enkrat pred smrtjo občudoval prelepi planinski svet. Leta 1841. je prišel v ta kraj znani rastlinoslovec in kralj saksonski, Friderik Avgust; spremljal ga je Ljubljanski kustos FrejerFreyer. Zelo presenečen o prirodnih krasotah tega kraja, je rekel, da ni z lepa drugod najti tako divnega prizora v nebo kipečih velikanov. Sedel je na skalo in si v beležnico narisal Triglav. Na povratku se je mudil v Mojstrani pri Šmercu in v prvem nadstropju njegove hiše z okna zopet risal Triglav.
 
Ko danes teko slovesno otvarjamo novo planinsko kočo, zahvaljujem v imenu „Slov. plan. društva" vse one, ki so pripomogli k tej lepi stavbi. Zahvaljujem
Vrstica 71:
 
Temu odboru naj velja:
<poem>V podnožju sivega Triglava
Stoterna naj odmeva ,,Slava!""</poem>
 
Po tem lepem govoru je prečital č. g. Matjan, Jeseniški kaplan, poetičen
Vrstica 104:
smo se slednjič morali ločiti. Ločili smo se z nado, da se kmalu zopet vidimo
pri otvoritvi — Triglavske koče.
 
[[Kategorija:Dela leta 1896]]
[[Kategorija:Planinski vestnik]]
[[Kategorija:Triglav]]