Potovanje okoli sveta (Črtice iz dnevnika slovenskega pomorskega častnika): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 2:
| naslov= Potovanje okoli sveta (Črtice iz dnevnika slovenskega pomorskega častnika)
| avtor=
| izdano= ''{{mp|delo|Planinski vestnik}}'' {{mp|leto|25. januar 1898}}, leto 4, štev. 1, str. 1, ''{{mp|delo|Planinski vestnik}}'' {{mp|leto|25. april 1898}}, leto 4, štev. 4, str. 51-53, ''{{mp|delo|Planinski vestnik}}'' {{mp|leto|25. junija 1898}}, leto 4, štev. 6, str. 84-86
| vir= [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCBMWM5V/?euapi=1&query=%27keywords%3dplaninski+vestnik%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1898 dLib 1] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RR1J6PSL/?euapi=1&query=%27keywords%3dplaninski+vestnik%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1898 dLib 4] [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PA0SBGVJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dplaninski+vestnik%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=2 dLib 6]
| dovoljenje= javna last
| opombe=
Vrstica 89:
A tudi dan sv. Miklavža, ki je splošen svetnik mornarjev, se je moral dostojno obhajati. Prišel je toraj na Miklavžev večer ta svetnik v osebi najvišjega podčastnika z veliko belo brado in svojim spremstvom k nam in kadetom in se nam pokazal. Ker je v tem tropičnem podnebju zelo vroče, posebno s tako veliko brado, treba je gasiti žejo in tako se potem praznuje visoki svetnik. Na sv. Miklavža dan popoldne je bilo se ve da moštvo prosto, godba je svirala, in igrali so veliko tombolo. Višji podčastniki kot središče te veselice sedé ob rudeče pregrnjeni mizi in delé dobitke srečnim dobivalcem. Okoli njih sedé mornarji, vsak s svojo tablico z zanimanjem sledeč vsakemu klicu profoza, ki razklicuje številke. Po vsakem dobitku svira godba.
(Dalje prihodnjič.)
==VI.==
Kamerun je od leta 1884. nemško posestvo in se razteza ob izlivu reke Dualle (Kamerunska reka) proti zapadu do gore Mungo ma Loba (gromiteljeva gora), katera se naravnost iz morja dviga do višine nad 4000 metrov. Pod goro je krasna luka Ambas z malo naselbino Victorija. Glavno mesto Kamerun obsega različne zamorske vasi, nekaj državnih poslopij in različnih angleških, nemških in švedskih kupčijskih poslopij s svojimi hramovi in skladišči, ki se nahajajo blizu ena tik druge ob levi obali prej omenjene reke, kakih 80 morskih milj od izliva Kamenina v morje.
Radi nasipljenega peska v ustju samem je velikim ladjam nemogoče, da bi vozile v reko: a ladje, katerih globina ne znaša nad 6 metrov, vozijo lahko do glavnega pristanišča pri državnih poslopjih. Od morja prišedši ne vidiš druzega nego različne izlive potokov in glavne reke, tako da bi bilo nemogoče najti pravega vhoda brez zemljevidov. Radi mnogih plitvin je zaznamovan glavni vhod z različnimi znamenji.
Vožnja po reki je precej enolična, le krasna vegetacija ob obalah reke oživlja s svojo divjo krasoto enoličnost narave. Pristanišče ima različne umetne priprave za čolne; mali arzenal in omenjene faktorije (posestva trgovcev) so umeščene ob obali, za katero se vzdiguje precej visoka planjava, na kateri se vrste različne zamorske vasi. Na tej planjavi je tudi lepa guvernerjeva hiša, ki je obdana s krasnim tropičnim parkom. V divjem gozdu, deloma izsekanem, so napravljena lepa senčnata pota, ki kažejo strmečemu tujcu skrivnosti divjega tropičnega gozda. Visoke palme, obrastene s plodnim bršlinom, dvigujejo visoke svoje vrhove nad drugimi drevesi in grmovjem. Lepi metulji Motajo, tekmovaje s kolibri okoli krasnih cvetic, med tem ko se igrajo pisani martinčki in kameleoni pod njimi ob deblih mogočnih cotton-tree, palm. banan, mango, mangrove itd. V močvirju žive čaklje, race, pelikani, flamingo in druge ptice, ob izlivu rek pa je mnogo rib in krokodilov.
V bližini guvernerjeve hiše je še pošta, v kateri so tudi pisarne in uradi in šola. S tem smo pa tudi že pri koncu z evropskimi hišami. Koče zamorcev so pa le vse iz likovine sestavljene kvadratične koče, katerih prva skupina se imenujejo King Williams Town; vsaka teh vasi namreč ima svojega poveljnika kralja, kateri se le v tem razločuje od drugih vaščanov, da ima pravico odirati ljudi in jih tudi pošteno odira.
„ Kamerun" se izvaja od portugalske besede camarao (rakovica). Portugalci so reko imenovali Rio dos camaraos po množici omenjenih živali.
Okoli prej omenjenih hiš so zeleni vrtovi, v katerih večinoma banane vidiš. Banane so 2—4 m visoka drevesa, katerih deblo na vrhu nosi šop dolgih širokih peres, pod katerimi visi temno-modri cvet ali sad, ki slično grozdu na vejici nabrane nosi male banane, kumaram podobne. Po visokih palmah visi na vsakem peresu ptičje gnezdo. Za vasmi se raztezajo po širokih planjavah nasadi Kassave-korenine (Manioka), kruhovca.
Nadalje najdeš papige, antilope, leoparde in tudi opice. Sloni se tu tudi še nahajajo.
Dualla zamorci so močni in krepki ljudje, obraza niso lepega. Ženske so mnogo manjše in slabejše od možakov; prebivalci so leni, tatinski in strahopez-ljivi. Na lovu sem opazoval, da se je nas vsaki izogibal, kolikor mogoče.
Tetoviranje ni pri Dualla zamorcih običajno, sicer pa se nahaja pri drugih zamorskih narodih jako pogosto. Posamezni narodi imajo navado, da si znamenja vrežejo v obraz, katera jim zaznamujejo njih narodnost; tako imajo Krn zamorci črno progo od čela čez nos, drugi imajo gotovo število zarez na licih ali na čelu. Morebiti bi bilo umestno, da bi vpeljali tudi pri nas dandanašnji taka neizbrisljiva znamenja narodnosti.
Oblačijo se jako priprosto, pisan prt okoli trebuha je navadna obleka; razun tega pričenjajo imovitejši posnemati evropsko šego, kar se jim pa večinoma le prav slabo posreči. Ženske se posebno trudijo, da bi jim zrastli dolgi lasje, zate potratijo mnogo časa s česanjem svojih kratkih las, katere pletejo v kite; mnogokrat vidiš zvečer pred vrati starejše ženske, ki poskušajo svojo umetnost ob glavah svojih hčera, da tudi tem Evinim hčeram vcepijo lepo lastnost nečimurnosti. Zapestnice iz slonove kosti, ovratniki iz stekla dičijo mnogokrat te črne kokete, katere pa vendar navzlic vsem tem umetnostim ne očarajo svojih mož in ljubimcev toliko, da bi jim odjemali ti težko breme poljskega in domačega dela, katere izključljivo opravljajo ženske, med tem ko se pečajo možki s kupčijo z evropskimi trgovci in inozemci.
Otroci so jako inteligentni in se prav pridno uče pisati in čitati v Kamerunski šoli. Na lovu, kamor smo šli v notranjo deželo, naučil sem zamorskega dečka, ki nam je nosil našo prtljago, malo slovensko pesnico, katere besede si je jako hitro zapomnil in s prav prijetnim glasom potem z drugim dečkom dvoglasno prepeval. Različni narodi se vojskujejo vedno med sabo; pri prirojeni bojazljivosti so seveda ti boji le bolj igrača in le malo ljudi se ponesreči pri teh rabukah. Zanimljiv je takozvani „udimbe", lesen boben, ki je izdelan iz enega kosa lesa in s katerim si poročajo novice med sabo od ene vasi do druge, in čudom sem se čudil, kako hitro se na ta način menijo med sabo.
Dne 26. decembra smo zapustili s parom ta zanimljivi kraj in pluli proti otoku S. Thome, ki je portugiška last. Jako zanemarjena luka in nečisto me-stice s portugalskimi zamorci, kateri so cvet temu človeškemu rodu, katerih najlepše lastnosti so goljufivost in prekanjenost, nas ni posebno zanimalo; zato smo zapustili ta otok že dne 20. decembra in prekoračili polutnik ali ekvator, obrnivši brod proti zahodu proti južni Ameriki.
(Dalje prihodnjič.)
| |||