Wikivir

Potovanje okoli sveta (Črtice iz dnevnika slovenskega pomorskega častnika): Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 2:
| naslov= Potovanje okoli sveta (Črtice iz dnevnika slovenskega pomorskega častnika)
| avtor=
| izdano= ''{{mp|delo|Planinski vestnik}}'' {{mp|leto|25. januar 1898}}, leto 4, štev. 1, str. 1, ''{{mp|delo|Planinski vestnik}}'' {{mp|leto|25. april 1898}}, leto 4, štev. 4, str. 51-53, ''{{mp|delo|Planinski vestnik}}'' {{mp|leto|25. junija 1898}}, leto 4, štev. 6, str. 84-86 ''{{mp|delo|Planinski vestnik}}'' {{mp|leto|25. januar 1898}}, leto 4, štev. 7, str. 99, | izdano= ''{{mp|delo|Planinski vestnik}}'' {{mp|leto|25. avgust 1898}}, leto 4, štev. 8, str. 132- 134.
| vir= [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCBMWM5V/?euapi=1&query=%27keywords%3dplaninski+vestnik%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1898 dLib 1] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RR1J6PSL/?euapi=1&query=%27keywords%3dplaninski+vestnik%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1898 dLib 4] [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PA0SBGVJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dplaninski+vestnik%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=2 dLib 6]
[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WOTVBPCE/b930cda8-4803-40eb-a53a-18ebcc1f1f84/PDF dLipdLib 7]
[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LOAUEGZ0/f4642d0a-3f87-4716-84e6-f44c46da0762/PDF dLib 8]
| dovoljenje= javna last
| opombe=
Vrstica 184 ⟶ 185:
 
 
Veter je postal po tem dnevu jako ugoden, in 170 do 190 milj na dan
Pluli smo proti vzhodu. Tedaj pa nam je bilo namenjeno, da izkusimo
smo se pomikali proti Ameriki . Na tisoče rib je sledilo brodu; izkušale so se
malo razburjeno valovje Atlantskega oceana. Začelo je deževati, in veter je postajal vedno neugodnejši, dokler nismo bili dne 17. pošteno v ciklonu. Kakor hiše visoko valovje je metalo brod od ene strani na drugo; mnogokrat je prišel tudi kakov val črez brod, čeprav so stene ob straneh jako visoke. Po krovu smo imeli napete vrvi, da je bilo sploh mogoče priti od krme na pleče, a navzlic temu je metalo včasih cele oddelke moštva od ene strani na drugo. Doli v ladji pa je bilo strašno. Kar ni bilo pribito, je letalo od ene strani na drugo; po sobah so se pomikali stoli in mize s prebivalci sem ter tja. Hudo je bilo po noči; treba si je bilo napraviti ležišče na tleh, sicer si padal raz posteljo, a tudi knjige in druge stvari so ti padale na glavo: a človek se privadi tudi na tak položaj, če je potreba. Najhujše je bilo dne 19. februarja; brod še je zibal do 40° na vsako stran; jadra so bila prikrajšana kar najbolj mogoče.
z brodom, ki je v jugovzhodnem pasatu vozil do 9 milj na uro, tako da smo
dne 23. januarja zvečer prvič zagledali južnoameriško obalo in se bližali Braziliji .
Drugi dan pod večer smo se pomikali proti brazilskemu mestu B ali i j i,
spričo močnega toka in brezvetrij a pa smo morali prenočiti zunaj luke. Zasidrali
smo brod in čakali ugodnejšega vetra. Proti jutru nas je pa že gnal ugoden veter
v Vse h sveti h luk o — tako se imenuje pristanišče, kamor smo dospeli ob
dveh popoldne. Ta luka je za potnika na brodu krasen prizor. Nizka obala
obkrožuje prostrano pristranišče, le na desni, kjer stoji mesto, se razteza visoka
planota, okrašena z lepimi poslopji in mnogimi cerkvami, ki mole svoje stolpe
med visokimi tropičnimi drevesi proti nebu.
Mesto La eidade de San Salvador ob Bahii do Todos os Santos, kakor
slove celo ime tega glavnega brazilskega pristanišča, ima dva dela. V mestu ob
obali, Praja imenovanem, se koncentruje vsa kupčija; vsako poslopje je polno
prodajalnic, v različnih nadstropjih se nahajajo skladišča in pisarnice, Eazen teh
poslopij je nekoliko tvornic in skladišč za oglje, ki nikakor ne zaljšajo prav
umazanega kupčijskega mesta, kjer se menda sploh nihče ne briga za snažnost
po ulicah in javnih prostorih. Na obali je še nekaj cerkva, šola za mornarje,
dobro urejen arsenal in poslopja za pristaniške služabnike. Za tem delom mesta
se dviga še na prej omenjeni višini La eidade alta. Po hidravličnem elevatorju
ali vrveni železnici, pa tudi po strmih potih prideš v mnogo lepše gorenje mesto;
lepi trg s čeduimi poslopji, krasne cerkve, javni nasadi, vrtovi in senčnati drevoredi po širokih ulicah odlikujejo le-ta del od spodnjega mesta. Po predmestjih
Bom Fim na severni in Victoria na južni strani, koder so stanovanja bogatinov,
prideš v krasno okolico. Težko zapaziš, kje se nehajo krasni umetni vrtovi in
se prične naravni gozd. Pol ure vožnjo, pa prideš iz sredine mesta v pragozd z
velikanskimi krubovci in najlepšimi tropičnimi rastlinami. Z drevja vise do tal
liki zeleni prtovi bršlini in drugi parasiti. Papige in opice oživljajo s svojim
krikom in gimnastičnimi vajami veličastni prizor in metuljem podobni kolibri
frče okolo cvetic.
Mesto šteje blizu 200.000 prebivalcev. Od nekdanjih stanovnikov je le še
malo potomcev; večinoma stanujejo v mestu izmed Evropcev Portugalci, potem
zamorci ter tudi mešanci teh dveh narodov. Občevalni jezik je portugalski; vse
službene in zasebne reči se razpravljajo v tem jeziku. Javne razmere: sodstvo,
redarstvo, vojaštvo, javna varnost so splošno zelo zanemarjene; vsakdo mora sam
zase skrbeti. Kupčija je jako razvita; bogata dežela daje mnogo prirodnih pridelkov kakor kavo, tobak, različne vrste lesa in bombaž. Te pridelke primerno
predelujejo v velikih tvornicah in jih razpošiljajo po svetu. Badi tega je gibanje
v mestu kakor tudi v luki jako živahno. Tudi kot pristanišče za ladje jadrnice,
ki potujejo iz Evrope okoli južne Afrike v Indijo in sploh proti vzhodu, ima
Bahija velik pomen. — Promet po mestu in v okolico se vrši večinoma po
tramvaju, ki je zelo dobro urejen in nekoliko s konji, nekoliko pa s parom vozi
v vse dele obširnega mesta in vsa predmestja.
Prve dni, ki smo jih bivali v Baliiji, smo porabili v strelne vaje s topovi
iu s puškami. K tem vajam smo odšli dvakrat z brodom iz luke. S puškami smo
streljali od obale proti odprtemu morju.
Dne 29. januarja si je ogledal deželni glavar bahijski bojno vajo in veliko
parado, katera mu je bila jako všeč; mnogo ljudstva se je zbralo, da bi
gledalo ta Brazilcem nenavadni prizor.
Dne 8. februarja smo napravili na brodu veselico s plesom; ob donečih
glasovih domačih valčkov smo plesali prav marljivo v pozno noč.
Se ena plesna veselica na brodu in druga na obali sta mnogo vplivali, da
smo se prav neradi ločili od južnoameriške obale. Prijetnejše se nam je zdelo
plesati po krovu z lepimi Brazilijankami, nego pa da bi plesal brod z nami črez
mogočno morsko valovje. A začuli smo neizogibno povelje, in dne 7. februarja
popoldne smo zopet razpeli jadra in z njimi nastopili pot črez široko morje
proti južni Afriki.
Dne 6. februarja sta še prišla na brod bahijski predsednik in brazilijanskega predsednika namestnik s svojim spremstvom. Bojni alarm s streljanjem in
požarni alarm sta jako zanimala posetnike, ki smo jim pri odhodu salutovali s
predpisanim salutom, na katerega je odgovorila trdnjava na kraju. V Bahiji smo
zapustili obolelega kadeta, ki se je moral izkrcati v bahijsko bolnišnico. Ob
ugodnem vetru, a precej burnem morju in deževju smo jadrali proti jugu.
(Dalje prih)
 
Dne 20. je ponehal veter, in potem se je tudi valovje pomirilo. Mnogo ptic je zopet spremljevalo mirno jadrajoči brod. Krasno je videti mogočnega albatrosa, ki mirno visi v zraku do četrt ure, ne da bi gibal z razprostrtimi perutmi, dokler ne zagleda pod sabo plena, na katerega so bliskoma spusti iz višine.
Male morske lastavice, najzvestejše spremljevalke brodom, letajo vedno ob krmilu okoli broda in oživljajo z živahnim svojim gibanjem enolični prizor.
 
Brez posebnih dogodkov smo jadrali dalje proti južni Afriki in dne 13. marcija smo zagledali na obzorju značilne konture južnoafriške gore Table mountain . Z jadri ni lahko dospeti v Table bay, zaradi tega smo zakurili stroj. Dne 14 popoldne smo pripluli v luko. Odprl se nam je krasen prizor: značilne postave Lion heada in Lion rumpa ob desni strani, v ozadju veličastna gora Table mountain in ob vznožju do morja se razprostirajoče mesto Capetown (Capstadt). Kadi živahnega prometa v luki se mora vsaka ladja pritrditi ob lesenih in zidanih zidovih (molo). To nam je bilo jako prijetno, ker je bilo treba samo prekoračiti most, da smo bili na suhem.
 
Capetown šteje blizu 100.000 prebivalcev; večinoma so beli in sicer Angleži, a tudi mnogo zamorcev in Malajcev vidiš v mestu. Krasna poslopja dičijo redno zidano mesto. V glavni ulici Adderlay Street vidiš lepi parlament-house, javno knjižnico, muzej, kolodvor, gledališče in druge javne in zasebne palače. Dragocene izložbe, katere so po amerikanski šegi tudi po noči razsvetljene, se vrste v ulicah in se lahko izkušajo z dunajskimi palačami. Krasni vrtovi in drevoredi sredi mesta, ki so po angleškem vzoru obdelani jako redno in čedno, so priljubljena šetališča prebivalcem. Divna pa je mestna okolica. Vsak imoviti meščan ima v obližju, skoro bi rekel v predmestju, lepo vilo med senčnatimi gozdi in krasnimi vrtovi. Tukaj stanuje njegova družina, in semkaj hodi počivat tudi on sam od trudapolnega dela v pisarnici ali prodajalnici vsak večer, da se vrne čil in čvrst drugo jutro z vlakom, ki vozi jako ugodno, zopet v mesto.
 
Vegetacija je jako podobna naši, in veliko je bilo naše veselje, ko smo zopet našli zrelo grozdje, katerega že nismo videli, kar smo bili na Kanarskih otokih. Ta okusni sad nas je spominjal veselih ur pri vinski kapljici v domovini; takega veselja črnopolta ljudstva v Afriki pri svojem palmovem vinu pač ne poznajo.
 
V Capetownu smo srečali nemško križarko „Sperber", katera je sicer štacijska ladja v Kamerunu, pa vsako leto prihaja za nekaj mesecev iz divjine v Capetowvn, da se posadka malo razvedri in ladja popravi. A kmalu po našem dohodu so odšli častniki, kateri so nas v Afriki tako gostoljubno sprejeli, zopet nazaj v Kamerun.
 
Prebivalci v Capetownu so z nami jako vljudno ravnali in prav tekmovali, da nam napravijo bivanje v južni Afriki čim prijetnejše, posebno naš konzul se je jako nesebično trudil, da nam je priredil mnogo zabave in nas vvedel v prve kroge. In res smo imeli pri gostoljubnem konzulu dve jako živahni zabavi s plesom in tudi na brodu smo priredili dve veselici s plesom, ki so bile, kakor so nam gospice (prav kakor v Evropi) zatrjevale, najlepše v njih bolj ali manj mladem življenju. Takisto je bila živahna veselica v vojaščnici Highlandcev (Škotov), ki so v svoji narodni opravi priredili svoje narodne plese. A tudi naši mornarji so jako ugajali v južnoslovanski in ogrski narodni noši, katero smo jim posebno za to veselico pripravili. Zlasti je ugajal tamburaški kvartet in ples kolo naših mornarjev. Mnogo plavolasih Angležinj je živahno ploskalo krepkemu moškemu zboru, ki je zapel „Lepa naša domovina" in „Po jezeru bliz Triglava".
 
 
Dne 24. marcija smo imeli na brodu mašo zadušnico za pokojnega nadvojvodo Albrehta. Ob ti priliki si je ogledal tudi angleški general, vojaški zapovednik v Capetownu, naše moštvo in se je jako laskavo izrazil o strogo vojaškem vedenju naše posadke.
 
Imel sem tudi po gostoljubnosti nekega rojaka veletržca priliko, da sem si malo ogledal I udi notranjo deželo. Povabil nas je namreč omenjeni gospod na lov na svoje posestvo (farm), kjer smo imeli priliko občudovati krasno plodovito deželo. Ostali srno dva dni v gostoljubnem „klap mutsu" in se udeležili velikega lova, pri katerem je pa bilo, kakor je to že običajno, le malo plena. Tem večje pa je bilo veselje ob bogato obloženem taborju, katerega so sluge med lovom premenili v razkošno gostilnico.
 
Te splošne zabave in veselice, pa tudi mnogi zasebni, bolj v srce segajoči dogodki so provzročili, da je bilo dalj časa na brodu po odhodu iz Capetovvna jako tiho in žalostno. Vsak je mislil na gostoljubno mesto, ki je bilo po soglasni sodbi najprijetnejše postajališče na vsem potovanju.
 
Kmalu pa so pričeli mornarji zopet zvečer, kadar so bili prosti, veselo prepevati, brod pa je z napetimi jadri mirno oral valovje v najkrasnejšem delu vesoljnega oceana, v delu, kjer stalni jugovzhodni pasat tako mirno nadomešča par, da ga ni lepšega prizora mornarju, nego videti malo na stran nagnjeno ladjo,
letečo črez morsko gladino.
 
Najkrasnejši so ob takih prilikah večeri, ko krepka mornarska godba svira znane skladbe, in se mornarji, dasi utrujeni od dnevnega posla, sučejo ritmično na okrog po taktu dunajskega valčka. Ob večerih pa, kadar ne svira godba, se zbirajo mornarji po narodnostih, in sedaj čuješ melodične pesmi vseli narodov mnogojezične Avstrije. Zraven ognjeviti čardaš pojočih Ogrov tožijo v melanholičnih pesmih Poljaki. Med znano: „Pojd'mo na Štajersko" se mešajo glasovi laške opere, med češkimi in nemškimi pesmimi čuješ enolično oponašanje zamorskega petja, vse pa nadvlada krepki hrvaški moški zbor, ki je ponosen na svoj uspeh v daljnji tujini.
 
 
(Dalje prihodnjič.)
 
[[Kategorija: Planinski vestnik]]
Pridobljeno iz »https://sl.wikisource.org/wiki/Potovanje_okoli_sveta_(Črtice_iz_dnevnika_slovenskega_pomorskega_častnika)«