Potovanje okoli sveta (Črtice iz dnevnika slovenskega pomorskega častnika): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 103:
(Dalje prihodnjič.)
==III.==
Tenerifa, eden kanarskih otokov, je španska posest in znamenita zaradi krasnega in zdravega podnebja. Mnogo jetičnih bogatašev obiskuje ta krasni otok, da bi si zopet pridobili izgubljeno zdravje. Otok s prijaznimi mesti „Santa (Cruz, Laguna, Oratava" in dr. ima plodno južno rastlinstvo, ki raste po dolinah sicer popolnoma vulkaničnega otoka in ob glavni gori, znamenitem Pico de Tevde ali Pick Tenerife. Le vrhunci so goli, in omenjena gora je pogosto pokrita s snegom. Znamenit je ta vršac ravno zaradi rastlinstva vseh klimat, ki se nahaja ob njem, pričenši ob vznožju s tropično vegetacijo, se izpremenja ista do najskromnejše planinske vegetacije pod vrhom, kateri se dviguje do višine 3800 metrov. Pod goro je prijazno mesto Oratava s krasnimi vrtovi, lepim botaničnim vrtom in velikim hotelom za tujce.
Po široki cesti ob obali smo prišli v mesto Gaguna, kjer je mnogo starinskih spomenikov. Eno najstarejših dreves najdeš tam (Drago drevo.)
Dalje po cesti prideš na vzhodno obalo v živahno mesto Santa Cruz. Izvrstna luka z lepimi in umetnimi stavbami daje mirno zavetje prihajajočim ladjam. Tam smo našli špansko štacijsko ladjo in več kupčijskih bark različnih narodov. Tudi prej omenjena laška ladja je prišla dva dni za nami sem. Sedanji prebivalci so večinoma iz Evrope došli Španci. Nekdanji prebivalci „Guanhi" so sedaj že popolnoma izmrli. Živalstvo je le slabo zastopano: razun pegosto se nahajajočih kuncev najdemo le ptice selilke, kljunače, golobe, nekoliko jerebic in ptice roparice, sledeče jim na potovanju. Nasprotno pa mrgoli vse ptic pevk, posebno kanarčkov, pradedov naših izbinih pevcev, ki pa s svojimi rjavkastimi krili bolj na naše vrabce spominjajo.
Dne 25. oktobra smo zapustili pri ugodnem vetru to špansko posestvo in jadrali proti domovini onih narodov, pri katerih ne najdeš bledoličnih gospic, ki v svoji priprostosti še ne poznajo kulturnih potreb in njih nasledkov in do sedaj le malo več poznajo ko svojo kočo v črni Afriki.
Pri ugodnem severovzhodnem pasatu smo jadrali in dospeli 1. novembra pod obalo etijopsko. Po načrtu bi bili morali v luko St. Louis, glavno mesto francoskega Senegala, ki ima 20.000 prebivalcev. Ker pa je luka, ako se more sploh tako nazivati odprto morje pod obalo, zelo slab prostor za ladje in brez zavetja proti valovom in ker je zveza s krajem zelo težaven i dolg pot za čolne, odpluli smo dalje proti jugu v najboljše senegalsko pristanišče Dakar.
Reka Senegal je namreč sedaj že skoro popolnoma pretrgala zvezo mesta St. Louis z morjem z nasipom, čez katerega le manjše ladje in čolni še morejo priti do mesta in sicer skozi ozke prostore v tem nasipu, po katerih se reka izteka v morje. Ti se pa mnogokrat spreminjajo, tako da so tudi zemljevidi popolnoma nezanesljivi. Radi tega je zgradila vlada železniško progo do dakarske luke, in sedaj nakladajo po Senegalu prihajajoče tvarine šele v dakarski Inki na različne parnike in jadrenice. Prihaja pa tudi vse uvozno blago po tem potu v notranjo deželo.
Dospeli smo 2. novembra v Dakar. To mesto, ki ima 4800 prebivalcev večinoma zamorcev, je zelo redno zidano. Po ulicah so lepi senčnati dreveredi, skoraj vsaka hiša je z vrtovi obdana, kar dela prav prijazen vtis. Po drevoredih sede skupine zamorcev, ki kvartajo ves dan ali navadni marjaš ali pa neko igro, slično dami, pri kateri mesto ploščic skopljejo kockaste jamice v pesek in igrajo s kamenčki. Sredi mesta je velika tržna dvorana, v kateri prodajajo meso, ribe, sadje, zemeljske orehe, različne korenine, staro orožje i.t.d. Po mestu je več državnih poslopij, lepa konjiška vojaščnica, velika bolnišnica iu nekaj cerkva. Tudi druga poslopja po mestu so prav čedna in se razlikujejo prav ugodno od mesta zamorcev, ki se raztega bolj v notranjo deželo in obsega skupino koč iz likovine zgrajenih, od kojih zopet štiri ali pet tvorijo večje dvorišče, ki je s plotom ograjeno. Med temi kočami je mnogo drevja in prav lepa vegetacija, tako da se nam prav prijazen zdi sicer precej enolični prizor sivih koč.
Dakar ima izvrstno naravno luko, ki je še zboljšana z različnimi umetnimi zidovi, v katerih nalivajo ladje najmirnejše zavetje. V Dakarju stanuje okolo 1400 zamorcev in nekaj stotin Evropcev, večinoma Francozov. Podnebje za Evropce ni posebno zdravo, vročinska bolezen nastopa pogosto, a nikakor ne v tem obsegu kakor se sicer čita. Mnogo belih biva tam leta in leta, ne da bi se jih lotila ta bolezen.
Prebivalci senegalski so večinoma po rodu Olovi ali tudi - Ivelovi, ki so najtemnejči zamorci vse Afrike. Ti zamorci so dobri otročji ljudje in čvrste postave. Ženske imajo v mladosti lepo postavo in so nekatere tudi prav čednega obraza. Vražjeverstvo je zelo razvito med ljudstvom, in takozvani kralji ali starešine delajo jim talismane zoper vse bolezni, neprilike in nezgode. Ne vidiš ga zamorca v teh krajih, ki ne bi imel okoli vratu ali na roki ali na nogi privezan svoj gri-gri, ki ga varuje pred vsem slabim. Ribiči in čolnarji, ki so vedno na vodi, imajo tak talisman proti morskim volkom. Tak gri-gri je iz koščeka usnja, v katerem je všit pergament s kakim blagoslovom. Mnogokrat pa tudi vidiš le kak kos lesa ali blagoslovljene kamenčke, ki jih nosijo, kakor pri nas svetine, na životu.
Prebivalci so večinoma mohamedanske vere, zaradi tega žive tudi zelo zmerno, ne pijejo vina in ne jedo svinjskega mesa: s sadjem, koreninami in vodo je zadovoljen zamorec ves dan V mestu govori vsakdo razun svojega narodnega jezika tudi francoščino, katero, prav dobro in razločno govore.
Živalstvo je zastopano.v Senegalu prav dobro. Različne antilope se pasejo po brezmejnih planjavah: ježevci,kune in zajci se skrivajo po grmovju; prepelic in jerebic nahajaš obilo po polju; krasni metulji, hrošči in drugi mrčesi oživljajo planjavo. Mogočna drevesa, kruhovec in različne palme, se dvigajo iz nižjega grmovja, obstoječega iz vinske palme (ßaphia vinifera) in drugih rastlin, med katerimi se pogostoma nahajajo krasni mlečnjaki (Eupharbiaceae), svoje mogočne vrhove proti nebu. Po tleh raste mnogo zemeljskih lešnikov (Arachis). ki so glavna hrana prebivalstvu na deželi. Tudi banane najdeš tu zelo pogostoma.
Dne 8. novembra zjutraj smo odšli pri slabem vetru proti jugu. Pod brodom je bilo v vodi polno rib, kakor se vedno lahko opazuje pri počasni vožnji in blizu kraja, polno malih morskih volkov in njih najzvestejših spremljevalcev ščitonoscev, ki se časih tako krepko drže morskih volkov, da smo jih še pri vjetih morskih volkovih opazovali in jih le težko odstranili.
(Dalje prihodnjič.)
==IV.==
| |||