Pavel in žena drugega: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 99:
"Bog te dal, lepo te prosim, pojdimo domov k svoji ženi. Mlada sosedka je pri meni, saj veš! To bi klel
dedec, če bi vedel! Prosim te, pojdi
in, rotim te, ne pravi nikomur!
strahu. Niti besede ne črhnem. Ha - ha, zares si lisjak!
"Veš, da se boji moža. Rad bi te
pustil v sobo, ampak zaradi nje ne
morem. Tudi jaz bi pil brandy-ja, ali pustiš nama steklenko, meni in
mladi sosedki.«
imej!
Smejal se je revež na vse grlo,
nato se obrnil in počasi in oprezno
stopal navzdol po stopnjicah.
Odprl sem vrata in se zaprl v sobo.
Ona je plaho zatiskala oči in si ni
Vrstica 117:
v najlepšem redu, in bilo je prekrasno,
vam pravim. Ona se je smejala še bolj
od njenega
ji odpel še drugi podvezek. —
Pavel je končal, a prijatelj Kobilar, ki edini še ni povedal nocoj
svoje povesti, in ki je imel še doma hudo ženico, se je zasmejal porogljivo in zakričal:
Prijatelj Pavel pa ga je zavrnil:
"Prisežem, da je to Wilke.
je
je resnična tvoja povest.«
"Sicer pa vem, da lažeš, bratec
Pavle, in dovoli, da grem in se vrnem v pol ure. Tedaj ti dokažem.
Prijatelj Kobilar je odšel, a Pavel se je ironično nasmehnil:
pijan, da se več ne spominja, kako je razbijal na moje duri! Samega
strahu, vam pravim, bi mi bil a kmalu umrla njegova žena v naročju.
zašla, in res — zelo šarmantna ženska!
zopet k zavesti in dobri volji. Bilo
je prekrasno.
Prijatelj Pavel je vzdihnil:
v spomin njene mladosti!
[[Kategorija:Podlistki]]
|