Pavel in žena drugega: Razlika med redakcijama

srečo ali smolo pri ženskah, kdo

je prišel najbolj pleziran iz nekrvavega, a ljutega boja?

Prijatelj Karavankar ni doživel posebnega: Neka natakarica ga je

nekje in nekoč hotela poročiti, in to bi se bilo tudi zgodilo, da se ni premislil. To je bilo resnično, kar nam

To sem torej povedal: moji znanci so se krohotali in mi čestitali.

Za menoj je bil na vrsti prijatelj Pavel. Pravil je tako:

"Na ves glas se je smejala, ko

je stopila k meni v sobo tisti dan žena

mojega prijatelja. Bila je to krasno razvita, debeluhasta, vesela ženka. Malo takšnih sem še srečal na

svojih dolgočasnih potih.

»Ha - ha, moj stari je spet

pijan, rečem ti, navsezgodaj se je nasekal brandy-ja. Vso noč lahko ostanem

pri tebi, in niti pogrešil me ne bo."

"Vidiš, to mene veseli," sem hitel zagotavljati svojo ljubo prijateljico. "To mene veseli. Kar na kanapé sedi, in če Bog da, bo to še lep večer

in še lepša noč. Toliko počakaj, da napišem drobno pisemce svoji

nevesti, in prekrasno-"

"Prosim, prosim," je zažvrgolela

s svojim glaskom. "Ampak, povem

ti, da sem skoro ljubosumna na njo.

Čakaj, čakaj!"

V tem sem jaz hitel zagotavljat

svojo nevesto najzvestejše, ljubezni

Ko sem dogotovil to stvar, sem

se odpravil na kanapé k svoji premili in predragi.

Odpel sem ji svilni podvezek

nad kolenom in jo vzel v naročje.

in posluhnila. Prst na ustnih, vsa

razdražena in vznemirjena, je strmela proti vratom.

"On je! To je on, moj mož. Poznam ga po korakih. Slišiš, kako sope

in se lovi po stopnjicah?"

"Res, to je on! Kaj hočeva?"

"Ali si zaprl, da ne more k nama?"

"Dvakrat sem zavrtil ključ."

V tem so že zadoneli udarci po

vratih, in zaslišal se je glas mojega

prijatelja:

"Zakaj se zapiraš? Vem, da si

doma. Videl sem te skozi okno. Odpri, s seboj imam steklenko brandy-ja."

Bil sem razburjen in sem molčal.

Ona v mojem naročju se je tresla in bledela.

"Odpri! Brandy-ja imam, saj

vem, da ga piješ rad kot jaz, če ne,

na stanovanju. Čakaj me,

kajon."

Še vedno sem molčal. Njegova

žena se je samega strahu komaj zavedala.

 

"Saj ni res, lopov!" je bruhnilo

sem ga izgnal iz luknje! Odpri hitro! Jaz umiram od žeje."

 

sem se izmuznil skozi odprtino k prijatelju. Bil je pijan, in z rokami se je

opiral ob zidu, da je stal na nogah.

"Bog te je dal, dragi prijatelj," sem ga nagovoril in mu segel v roko.

"Bog te dal, lepo te prosim, pojdimo domov k svoji ženi. Mlada sosedka je pri meni, saj veš! To bi klel

dedec, če bi vedel! Prosim te, pojdi

in, rotim te, ne pravi nikomur!"

"H a - ha," se je zasmejal prijatelj, "že grem, že grem, in bodi brez

strahu. Niti besede ne črhnem. Ha - ha, zares si lisjak!"

"Veš, da se boji moža. Rad bi te

pustil v sobo, ampak zaradi nje ne

morem. Tudi jaz bi pil brandy-ja, ali pustiš nama steklenko, meni in

"Vzemi, vzemi, saj lahko kupim drugo. Ha - ha! In dobro se

imej!"

Smejal se je revež na vse grlo,

nato se obrnil in počasi in oprezno

stopal navzdol po stopnjicah.

"H a - ha, dobro se imejta! Ha - ha!"

Odprl sem vrata in se zaprl v sobo.

Ona je plaho zatiskala oči in si ni

Pavel je končal, a prijatelj Kobilar, ki edini še ni povedal nocoj

svoje povesti, in ki je imel še doma hudo ženico, se je zasmejal porogljivo in zakričal:

"H a - ha, brate, dober spomin imaš! To je Wilke, to je Wilke!"

Prijatelj Pavel pa ga je zavrnil:

"Ne, to ni Wilke, to si ti!"

"Prisežem, da je to Wilke. Še nocoj ti dokažem. Sicer pa povej, kdo

je bila ta žena, in kdo njen mož, ako

"Povedal sem."

"Sicer pa vem, da lažeš, bratec

Pavle, in dovoli, da grem in se vrnem v pol ure. Tedaj ti dokažem."

Prijatelj Kobilar je odšel, a Pavel se je ironično nasmehnil:

"Kakšen osel je! Tako je bil tedaj

pijan, da se več ne spominja, kako je razbijal na moje duri! Samega

"Ha - ha, torej on je bil to in njegova Helena? No, tudi k meni je nekoč

zašla, in res — zelo šarmantna ženska!"

"Z njegovim konjakom, ne z

brandyjem — to je bila mala mistifikacija — sem spravil gospo Heleno

zopet k zavesti in dobri volji. Bilo

je prekrasno."

Prijatelj Pavel je vzdihnil:

"Kako je bila lepa gospa! Pijmo