Magjar ember in Budapešta: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Plantanana (pogovor | prispevki)
Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | naslov = Magjar ember in Budapešta. <br> Popotna črta. | normaliziran naslov = Magjar ember in Budapešta | avtor = Josip Ogrinec | opombe = | izdano = ''{{m...
 
Plantanana (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 31:
 
Tako smo po dvodnevnej vožnji srečno dospeli v Budapešto. Zbog goste megle se je namreč polagâneje tiralo in sem ter tja tudi postajala.
 
Izmej vseh podunavskih mest zavzima Budapešta glede na važni svetski njen položaj gotovo prvo mesto. Prebivalcev ima 300 000. Ko se pod prvim, visokim železniškim mostom vpelješ v budapeštansko pristanišče, vidiš takoj na levem dunavskem bregu privodno lice Pešte: velike, krasne, moderne palače daleč ob donavskem nasipu. Ostalega mesta ne vidiš, ker se po ravnini dalje razteza. Ob desnem bregu stoji najprej precejšnja gora z utvrjenim gradom in malo naprej brdo s cesarsko palačo na vrhu. Tu je starejša Buda, katero večjidel manje in tudi celo priproste kmetske hiše stojé po raznem obrežji, večih in bogatejših pa največ tudi daleč ob ozkem dunavskem obrežji. Buda ima samo kacih 50 000 ljudij.
 
Uže drugi dan svojega tamošnjega bivanja seznanil sem se z mladim, goreče-magjarskim juristom, ki je ves koprnel, da mi razkaže{{prelom strani}} vse strani in znamenitosti preljubljene svoje magjarske metropole. V to svrho napotiva se najprej v Budo, da od tam, s cesarskega grada doli, dobiva točen pregled obeh mest. Šla sva črez največji evropski, na verigah viseči most, na katerem mora sleherni pešec še dandenes za vsako hojo plačati dva novca mostnine, akopram je most neki uže davno izplačan.
 
Po tem sva se vsedla na vlak na železnej vrvi, ki naju je za tri novce v jednej minuti potegnil na strmi višek, baš kakor bi to bilo z ljubljanskega velicega trga na grad. Ta nenavadna železnica ima samo dva voza vsacega na jednem koncu debele žičaste vrvi, katera teka ob velikem kolesu, gonjenem s parnim strojem na vrhu griča. Ko se kolo zavrti, zadrsi doljni voz navzgor, gornji na vzdol, oba pa ob jednem priletita na svoje postajno mesto. In ako bi se vrv utrgala, imajo neki pripravo, katera bi v taistem trenotji zaustavila tekoča vozova, drugače to si lehko misli, nastalo bi grozno prekucevanje in vratolomje!
 
Z vrha brda, na katerem razen snažne kraljeve palače stoji tudi precejšnje število privatnih, jednostropnih hiš, pregledala sva obe mesti. Buda je precej raznesena preko zelenega, vevnatega sveta, mej katerim so po dolini zelene livade in tudi drevoredi. Budapeštanci imajo tu po letu hladnejšej sest svoja hladilišča in vile. Po bližnjem porebrji raste cenjeno budimsko vino. Iz pečinatega pobočja ob Dunavu izvira več žveplenih vrelcev, ob katerih dobiš sijajno prirejene in jako obiskane toplice. Sicer pak so v Budi jako pogosto še nemški govori, vsled česar jih zavednejši peštanski narodnjaki psujejo Švabe.
 
Ves drugačen prizor se razgrne na izhodno stran preko novejšega in za pravo glavnega mesta, Pešte. Takoj pod holmom poteka široki Dunav, prebočen z dvema mostovoma, mej katerima so tu v budapeštanskem pristanišči tumlja veliko število čolnov, ladij in parobrodov. Ali samo le zares krasni quai Peštin gledavcu oklene oči. Preko vsega ostalega mesta pa ne opaziš točke, katera bi vlekla na sé pogled. To je daleč naprej po ravnini vse samo le jednolično zidovje, iz katerega nekaj neznatnih cerkvenih stolpov štrli in še dalje tam ob porobji nekaj tovarniških dim­nikov. Mej vsem tem pa skoro nikjer nič kakega dobrodejnega zelenja!
 
V naslednjih dneh sem si ogledal Pešto od znotraj. Istina, sijajno je to mesto, ta ogerska, ali recimo, magjarska metropola. Mnogo mnogo ima velikanskih, modernih palač in ponosnih poslopij. Ceste so izvrstno potlakane, čisto pometene in vse v novejšem času zastavljene so široko in ravno izpeljane, kakor­ posebno „radialna", katera uže dan denes podaje krasen prošpekt. V predelih, katere najbolj zavzima trgovstvo, vidiš polno vsakovrstne in tudi najfineje robe izložene v presijajnih prodajalnicah; ali vse to storila je le zapadnoevropska civilizacija, iz njenih tovarnic so dela tu na prodaj in vsa skoraj samo v židovskih rokah in nemških, akopram to tuje in prekanjeno trgovstvo pač le iz golega dobičkarstva in „ad captandam benevolentiam" potuhneno magjarski piše svoje firme.
{{prelom strani}}