Pravična in resnična pisma spectabilisova: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Plantanana (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Plantanana (pogovor | prispevki)
Vrstica 403:
{{prelom strani}}
==XI.==
 
Gospodičina! Ko sem bil nedavno pehnil po strani v natoroznansko vednost in sem se
bil v svojem VIII. pismu zadel v Erjavčevega „raka", ter sem zapeljan po Schödlerjevej „knjigi prirode" rekel, da ima rak samo pet parov nog, pač nijsem sanjal, da jih bo kedaj 16 parov imel, in vendar jih je dobil v II. zvezku „Ljubljanskega Zvona" 16 parov, resničnih in pravičnih.
 
Meni kot spectabilisu je sicer vse jedno, koliko jih ima, in sem bil tudi samo mimogrede „per tangentem" omenil rakovih nog, ker mi jih je bilo treba za pripodobo, nego da bode tolika razlika prišla na dan, kaj takega je pač preveč celò meni, ki ne štejem pri nobenem arestantu nog, ampak k večjemu gledam, da li ima vrat pravilen in prikladen za §. 13. kazenskega zakonika.
 
Teško mi je, silno teško, spuščati se v polemiko s strokovnim učenjakom, ki vé za vsako dlako rakovo, dočim sem jaz v nepriliko prišel, bi li tudi rakove škarje brojil mej noge, ali bi jih povisil do rok.
 
Vratu pa vendar le nema rak, to dobro če kateri zapoje kakšno novo, se nij čuditi,
vem iz historije, ker so bili svoje dni v Kra­ malo in kratko ne.
pini obsodili na smrt jednega raka, pa ga nijso Ne da bi rekel, pesen nij dobra, ampak znali drugače justificirafi, nego so ga vrgli v s tujim perjem se malokdo radkinči, naročito vodo, hoteči ga vtopiti, kar se pa modrim ne speetabilis, ki ima lastnega perja dovolj,
16 parov imel, in vendar jih je dobil v II. Krapinčanom se ve da nij posrečilo, temveč še več ko Erjavčev nik nožnih parov, in zato zvezku „Ljubljanskega Zvona" IG parov, res­ je na smrt obsojeni rak prišedši v vodo, vseh bodi povedano prijateljem in znancem, takim, ničnih in pravičnih. svojih IG resničnih in pravičnih parov raztegnil ki so mislili, da me je začela luna trkati na
Meni kot speetabilisu je sicer vse jedno, in je začel veselo plavati po Krapinskem po­ stare dni, da še nijsem nikoli nobene „zložil", koliko jih ima,in sem bil tudi samo mimo­ toku tako, da se je vse čudilo, staro in mlado. še takrat ne, ko sem se v 5. latinskej šoli grede „per tangentem" omenil rakovih nog, Ker uže govorim o raku in o „Ljubljanskem učil skandirati, in je tudi ne bom, če Uog da. ker mi jih je bilo treba za pripodobo, nego Zvonu", dozvolite, da pregovorim besedico še Ne da se tajiti, da sem uže storil dosti da bode tolika razlika prišla na dan, kaj ta­ o nekem drugem tudi živalskem imenu, in da grehov na literarnem našem polji, ali vsi moji kega je pač preveč celo meni, ki ne štejem postavim semkaj le neko osobno opazko. Mej grehi so bili čisto prozaični, brez izjeme, rit-
pri nobenem arestantu nog, ampak k večjemu pesniki sem našel neko meni čisto dobro znano