Plešopraskova kazen: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Urharec (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Dbc334 (pogovor | prispevki)
m ureditev
 
Vrstica 1:
{{naslov-mp
| naslov = Plešopraskova kazen
| avtor = Rado Murnik
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenski narod}}'' 1. februar {{mp|leto|1. februar 1908}} (26/39), 1}}
| vir = {{fc|dlib|QAYSYQQAF5MCO5CD|s=1|dLib 26}}
| dovoljenje = javna last
| obdelano = 4
}}
 
Vrstica 13:
 
»Počiti mora, tako je sit!« je dejal črnobrki ekspeditor Praznik.
Zdaj se tam zunaj omuhaca okoli natakarice, dedec oženjeni.« ga je grajal strogooki Dobran.
 
»Zdaj se tam zunaj omuhaca okoli natakarice, dedec oženjeni.« ga je grajal strogooki Dobran.
Tedaj je nekaj počilo zunaj. »Plešoprask je eksplodiral!« se je smejal Praznik in si nažigal viržinko.
 
Tedaj je nekaj počilo zunaj.
 
Tedaj je nekaj počilo zunaj. »Plešoprask je eksplodiral!« se je smejal Praznik in si nažigal viržinko.
 
»Prijatelj, pravijo, da ti je tam zunaj počilo srce ali kaj,« ga je nagovoril Dobran, ko se je mož vrnil. »Meni se pa le zdi, da si imel v veži dvoboj na klofute.«
 
Vrstica 24 ⟶ 28:
Plešoprask je zaletavo koracal po sobi; vzel je palico in klobuk. »Plačaj svoj del« ga je opomnil Praznik. »Na Dobranovega godu dan smo bili povabljeni mi štirje k njemu, danes smo povabili pa mi njega!«
 
»Jaz nisem vabil ug nikogar!« se je branil Plešoprask, ki se mu je kolcalo. »Mislil sem ag da ste povabili vi mene, zato ug da ste povabili vi mene, zato –ug ug — tudi nisem vzel nič denarja s sabo, ug. Žal mi je ug da vas moram tako zgo ug zgodaj zapustiti. Do osmih da me zastopa aspirant, mi je obljubil, zdaj je pa že deset, ug. Revanžiram si drugikrat! Ug. Z Bogom gospoda!«
 
»Drugikrat, kajpa!« se je hudoval Praznik, ko je odtaval ljubeznivi gost. »Tako obeta zmeraj!«
Vrstica 31 ⟶ 35:
 
Ob enajstih so se napotili proti kolodvoru, kjer je opravljal Plešoprask na brzojavnem uradu nočno službo. Medpotoma je stopil Dobran v svoje stanovanje in vzel majhen zavitek s sabo.
 
Takrat na …skem...skem kolodvoru ni bilo niti polovice prometa kakor dandanes. Vse je bilo tiho in mirno. Dobran in njegovi tovariši so sedli v restavracijo. Praznik je šel gledat, kaj počenja Plešoprask. Nadelani mož je spal in smrčal na vse preteg.
 
Tedaj se je vzdignil Dobran in odšel v sosedno sobo. Tam je vzel iz zavitka ponarejeno brado in si jo pričvrstil, si počrnil obrvi, ogrnil restavraterjev plašč, si potisnil njegov klobuk globoko nad oči in se tak pokazal tovarišem.
Vrstica 43 ⟶ 48:
In Dobran je šel v sobo, kjer je vlekel Plešoprask dreto. Privil je luč, da se je manj videlo, in zapisal par besedi na brzojavni listek.
 
Iztežka se je premagoval Praznik, ki je prišel za njim. Vsak čas se je bal, da prasne v smeh. Stopil je k Plešoprasku in ga pomajal za rame.

»PleđopraskPlešoprask! Nadzornik!« mu je zašepetal in odšel.
 
Plešoprask je skočil pokonci in od strahu zazijal kakor medved. Sapa mu je zastajala. Stisnil je pete skupaj in se priklonil grdogledemu tujcu tako globoko, da ga je vse bolelo po prenapetem trebuhu.
Vrstica 53 ⟶ 60:
Glavnemu ravnatelju južne železnice na Dunaju.
 
Nocoj sem pregledal …sko...sko postajo in našel služnujočega brzojavnega uradnika spečega na divanu.
 
<p align="right">Mueller, nadzornik.</p>
 
»Brzojavite to na Dunaj!« je ukazal neusmiljeni bradač.
 
»Saj nisem spal, gospod nadzornik!«
 
»Spali ste v službi, pa je!« je zarežal brezobzirni nadzornik. »Posledice boste kmalu videli. In iz ust vam diši, kakor iz pokvarjenega vinskega soda. Storite, kar sem vam ukazal!«
Vrstica 64 ⟶ 72:
Peklenski trinog je odšel. Ves pobit se je zgrudil Plešoprask na usodepolni divan, dejal list na kolena, si molzel brado in praskal plešo. Strašno, strašno mu je bilo pri srcu.
 
»Prijatelj, pridi na črno kavo!« ga je prišel vabit Praznik. »I kaj ti pa je.«
 
»Ali poznaš nekega Muellerja?«
Vrstica 82 ⟶ 90:
Dobran je šel in se vrnil zopet preoblečen.
 
»Je že vse v redu!« je dejal zbeganemu Plešoprasku. »Gospod ekspeditor Dobran je tako lepo prosil za vas, da vam prizanesem ta pot.«
 
Plešoprask toliko da mu ni poljubil roke. Ko pa se je šampanjec penil v kozarcih, je vrgel nadzornik brado pa plašč od sebe in se pokazal ob gromovitem grohotu tovarišev začudenemu Plešoprasku v pravi podobi. Prevarani stiskač si je jezno molzel brado z obema rokama in kislo gledal okoli sebe, ko je spoznal, kako briljantno so ga posadili lisjaki na dilico.
 
[[Kategorija:Rado Murnik]]
[[Kategorija:Slovenski narod]]
[[Kategorija:Podlistki]]
[[Kategorija:Dela leta 1908]]
[[Kategorija:Dela-P]]