Redakcija: 12:18, 19. november 2019 uredi Plantanana (pogovor \| prispevki) 4.400 urejanj Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 12:21, 19. november 2019 uredi razveljavi Plantanana (pogovor \| prispevki) 4.400 urejanj →‎7. Novejše urejanje →
Vrstica 264: {{prelom strani}} Tiste dni je bil radi svoje nezveste žene udaril neki kmet tujega vojaka po glavi. Zvezanega so ga odpeljali iz vasi. To je Rezika pomislila in molčala o dogodku. Bruna pa se je ogibala. Toda čimbolj jo je grizlo nedovoljeno dejanje, tem jasnejše se je črtal v njeno zavest, tembolj je lazil on za njo. V dnu nevidne mržnje je tičala ljubezen. Njeno vedenje so opazili vojaki, tudi očetu ni ostalo prikrito. Dejal ji je: «»Bodi vljudnejša!»« In bila je tiho. Pogledala ga je, a nasmejala se ni. Bruno ni čutil krivde nad tem, kar je storil, smatral je za moža pravico,. Kesal se je radi Rezike, njene nevolje ni razumel. Bal se je očeta. Iskal je slednje prilike, da se prikupi. Za vsako delo je prijel, vsako malenkostno uslugo je napravil. Vse polno istih malih uslug, ki nič ne pomnijo in dobro denejo človeku. Tedaj ni bilo mleka pri hiši. Vse hiše so bile oblegane od vojakov; zgodilo se je, da je najbližji sosed pozabil na soseda. Mati je ležala v postelji in ni zavžila druge hrane kot mleko; včasih so njene ustnice popoldne hrepenele po njem. Brunovo oko tega ni prezrlo. Ko je nekega večera mati vpričo hčere potočila solzo, so se odprla vrata in na pragu je stal Bruno s skodelo mleka v rokah. Njegov obraz- se je smehljal. Par trenutkov so se gledali vsi trije. Bruno je položil mleko na mizico in dejal ženici: «»Mleko sem prinesel.« Mati je razumela dejanje. Bridko se je izvilo iz nje: «Tujec je bližji nego sosed,» Nato je postavila: «Hvala lepa! S čim naj vam plačamo?* Bruno je gledal nerazumljivo in skomignil z rameni. Rezika ga je po▼ ~~gledala in se hvaležno nasmehnila.~~ ▲Mati je razumela dejanje. Bridko se je izvilo iz nje: «»Tujec je bližji nego sosed,».« Nato je postavila: «»Hvala lepa! S čim naj vam plačamo?* Bruno je gledal nerazumljivo in skomignil z rameni. Rezika ga je« ~~po~~ Ko je odšel, je dejala mati: «Saj je dober človek!«▼ Rezika je molčala. Ko ga je srečala čez par minut v veži, mu je stisnila roko. Ni se mogla zadrževati. Občutila je, da je v tem stiskijaju več nego hvaležnost. To je umel tudi on; v njenih očeh je videl solze.▼ Bruno je gledal nerazumljivo in skomignil z rameni. Rezika ga je pogledala in se hvaležno nasmehnila. ▲Ko je odšel, je dejala mati: «»Saj je dober človek!« ▲Rezika je molčala. Ko ga je srečala čez par minut v veži, mu je stisnila roko. Ni se mogla zadrževati. Občutila je, da je v tem ~~stiskijaju~~stiskljaju več nego hvaležnost. To je umel tudi on; v njenih očeh je videl solze. ==8.==

Ubožica: Razlika med redakcijama