Ranjenec: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Plantanana (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
 
Vrstica 1:
{{naslov-mp
| naslov= Iz vojaške torbe <br> Ranjenec. Spisal Fridolin K–č)
| normaliziran naslov= Ranjenec.
| avtor= Fridolin Kaučič
| izdano= {{mp|delo|Slovenski narod}} {{mp|leto|1. avgust. 1888, (21/175)}}
| vir= {{fc|dlib|6RVHH6IC|s=1–2|dLib 175}}
| dovoljenje= javna last
Vrstica 16:
Pa kaj je solncu mar človeško gorje? Pred velikim oltarjem brli večna luč; po tleh pa leže ranjenci. Avstrijanec leži mirno poleg Pijemonteza; ugasnilo je besno sovraštvo v junaških prsih; tu v božjem hramu čuti je le jok, stok, molitev i proklinjanje.
 
Tam v kotu cerkvenem leži ranjen Pijemontez. Glava počiva mu na spovedničnej stopnici. Krasna mlada deva kleči poleg njega, ter mu ganljivo šepeče na uho. Lahen smehljaj poigra tu pa tam po bledem obličji ranjenčevem, da se mu za hip posvetijo beli zobje, a skoro potem naseli se mu zopet globoka bol in tuga na lice.
mlada deva kleči poleg njega, ter mu ganljivo šepeče na uho. Lahen smehljaj poigra tu pa tam po bledem obličji ranjenčevem, da se mu za hip posvetijo beli zobje, a skoro potem naseli se mu zopet globoka bol in tuga na lice.
 
Očividno izprašuje deva o nečem vojaka, do vratu zavitega v volneno odejo, o čemer jej odgovoriti neče, kajti vedno stresa z glavo.