Zgodovina slovenskega slovstva (Julij Kleinmayr): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Plantanana (pogovor | prispevki)
Plantanana (pogovor | prispevki)
Vrstica 1.234:
Skerbeti se je ob enem pričelo, po izgledu Slomšeka, za šolsko mladino, kar nam obilno število mladim ljudem v pouk in kratek čas namenjenih povestic in drugih spisov spričuje. Naj marljivejši na tem polji: uže imenovani '''Jože Burger''', (1800.—1870.), '''Janez Ziegler''' (1792.—1869.) {{razprto|„Sreča v nesreči“; „Življenje sv. Heme“}} i. drg.; potem '''L. Dolinar''' (1794.—1863.) {{razprto|„Izidor, brumni kmet“}} in tudi '''Felicijan Globočnik''' (1810.—1873.), ki je v oglajeni slovenščini priobčil razne, večinom preložene povesti za mladino: {{razprto|„Hudobni Bric in blagi Fridolin“, „Martin, mladi puščavnik“}} i.t.d.
{{prelom strani}}
Prostemu ljudu v pouk sta spisala '''F. Pirc''' svojega „Vertnarja“ in '''Jonke''' svojega „Čbelarčka“.
 
V občem zamoremo reči, da je od leta 1770. do leta 1843. slovensko slovstvo precej obogatelo, čeravno je razun več drugih ovir sem ter tja nekako pomanjkanje vzajemne delavnosti in pogosta sprememba čerkopisa književni napredek zaderževalo. Nekateri so pisali po starej „bohoričici“, drugi z novo izmišljeno „danjčico“, tretji z „metelčico“ in tako so prosto ljudstvo, ki se je komaj slovenskega branja poprijelo, motili in odvračali, ker se ni moglo toliko različnih čerkopisov v hitrosti navaditi. Neizmerno važen napredek pa je storilo slovensko slovstvo s 5. majem 1843., ko so jele izhajati naše občespoštovane, kmetu kot gospodu enako ljube „Novice“.
 
Osoda vlada tako nad pojedinimi ljudmi, kakor nad celimi narodi. Mnogokrat vstajajo narodu ravno o najresnobnejšem času možje, ki znajo oslabele sile navdihniti z novim živenjem in narod probuditi k novej slavi. Kakor je bila v starej dobi ideja deržavljanska, v srednjem veku pa ideja verska vsezmožna, tako je v novejšem času po Evropi zavladala v vsakterem razvoji evropskih ljudstev ideja narodnosti. Bili so sicer uže v drugej dobi novoslovenskega slovstva kali prihodnjega navdušenja; bili so to vestniki nove dobe, ki je silila duhove na domorodno delo ter nam vstvarila denašnjo književnost z mnogimi odličnimi pisatelji. Ti delavci so kot predboritelji za duševno zmago hoteli dremajoči narod probuditi, mu vliti ljubezen do mile materinščine in mu podati domačo knjigo v izomiko in napredek. Vse te prikazni niso ostale brez velikega upliva; ali veliki duševni pokret v narodu se še ni mogel oživotvoriti.
{{prelom strani}}
====III. doba. 1843.–1880.====