Zgodovina slovenskega slovstva (Julij Kleinmayr): Razlika med redakcijama

Mnogo imamo mož, ki so se odsihmal poprijeli delovanja na dramatičnem polji. Izdajala sta zbirke slovenskih iger: {{razprto|Miroslav Vilhar in dr. Jan. Bleiweis}}. Izvirno veselo igro {{razprto|„Kteri bo“}}, je spisal '''Bogoslav Rogački''', izvirno igro {{razprto|„Samo“}} '''Fr. Remec''', igro {{razprto|„Strast in krepost“}} '''A. Kos''', veseloigro {{razprto|„Lahkoumna Emica“}} '''Ljudevit Tomšič''', dramatični prizor {{razprto|„Slovenija“}} '''J. Bilc''', (r. 1839. v Ternovem) in veseloigro {{razprto|„Novi svet“}} ter leta 1878. v lepej, doveršenej obliki: {{razprto|„Materin blagoslov“}}, igro s petjem v treh dejanjih '''Anton Klodič''', (c. k. deželn. šol. nadzornik na Primorskem Anton Klodič vitez Sabladoski; rojen leta 1836. v Hlodičih, videm. okraja). Izmed pisateljev izvirnih iger so še imenovati '''Jakob Alešovec''', vrednik v Ljubljani; rojen 1842. l. na Skaručini na Gorenskem: {{razprto|„Kdo je tat“, „Naselniki“, „Nevem“}} i. drg.; '''dr. France Celestin''', profesor vseučilišča {{prelom strani}} v Zagrebu; rojen l. 1843. v Vačah na Kranjskem; kasneje izdatelj znanstveno-poučnega dela {{razprto|„o Rusiji“}}; spisal {{razprto|„V Ljubljano jo dajmo“}}; '''Jaroslav Franjo''', Štrukelj, duhovnik, rojen 1841. na Kranjskem; spisal {{razprto|„Slovenski Jurček“}} i. drg.; '''Janez Globočnik''', (1824.—1877.) {{razprto|„Lakomnik“}}; '''Viljem Ogrinec''' {{razprto|„Roza“}} i. drg. in mnogo drugih, kojih dela so uže natisnena ali pa so v natis pripravljena. Izmed prestavljavcev bi se lehko omenili sledeči možje: '''Matija Valjavec''', profesor v Zagrebu; r. v Beli na Kranjskem, leta 1831. »Ajant“{{razprto|„Ajant“, „Ifigenija v Tavrij“, »Sin„Sin divjine“}}; '''dr. Maks Samec''', zdravnik v Kamniku {{razprto|„Belizar“, »Krivnja“„Krivnja“, „Pijanec“}}; '''Valentin Mandelc''', profesor v Karlovcu; umerl 1872. Prestavil: {{razprto|„Bog vas sprimi“, »Faust“„Faust“, »Išče„Išče se odgojevalec“, „Moja zvezda“, „Na kosilu“, »Pesek„Pesek v oči“}} i. drg.; '''J. Lipež''', »Car{{razprto|„Car Lazarjeva smert“}}; '''J.Makarovič''' {{razprto|„Česki godec“}}; '''dr. Matija Prelog''', zdravnik v Mariboru; rojen 1813. v Hrastji pri Ljutomeru, umerl leta 1872. »Černi{{razprto|„Černi Peter“, »Zakonska„Zakonska sol“}}; '''J. Žepič''' »Čudodelni{{razprto|„Čudodelni klobuk“, »Pozab1jenec“„Pozab1jenec“}}; '''J. Zabukovec''' »Domači{{razprto|„Domači prepir“, »Gostilnica„Gostilnica na pošti“, »Popotnika“„Popotnika“, »Snubač“„Snubač“}}; '''K. Severjev''' »Frančiška{{razprto|„Frančiška z Rimini“}}; '''J. Babnik''' »Goljufani{{razprto|„Goljufani Starec“}}; '''Jos. Stare''' »Gospod{{razprto|„Gospod Čapek“, »Narprej„Narprej mati“, »Stara„Stara mesto mlade“}}; '''Josip Nolli''' »Graščak{{razprto|„Graščak in oskerbnik“, »Po„Po polnoči“}}; '''Drag. Šavperl''' »Hamlet“{{razprto|„Hamlet“}}; '''Fr. Rebec''' »Jurčkove{{razprto|„Jurčkove prikazni“, »Na„Na mostu“}}; '''J. Navratil''' »Kljukec“{{razprto|„Kljukec“}}; '''Fr. Zakrajšek, Fr. Marn, Dav. Bolé, Ivan Rak, L. Leskovec, Luiza Pesjakova''' »Strup“{{razprto|„Strup“, »Zajček“„Zajček“}} in mnogo drugih.

Zdatnega napredka se smemo nadejati in v to nas uže primora marljivo delovanje »dramatičnega{{razprto|„dramatičnega društva“}}, katero izdaja leto za letom lepe zbirke dramatičnih iger, naslovom »Slovenska{{razprto|„Slovenska Talija“}}.