Zdrava Marija.: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m ureditev |
m ureditev |
||
Vrstica 3:
| naslednji = Himna.
| naslov = Zdrava Marija.
| normaliziran naslov = Zdrava Marija
| avtor = Janez Bilc
| izdano = {{mp|kraj|Ljubljana}}: {{mp|založba|Jožef Blaznik}}, {{mp|leto|1864}}
Vrstica 12:
<poem>
Ko noč prežene svitla zarja,
Blišč zvezd in mesca obledi;
Ko prepelica prebudi
Se v rosni travi, in ovčarja
Rog zviti zbira čede drage:
Zaslišim zvona glase blage.
Glej, angelj prikaže ponižni se devi,
Devica presveta se silno ga vstraši.
Ker milost neskončno Bog skazal bo revi.
Spočela, rodila
Na persih dojila
Nebes in zemlje boš kralja.
{{prelom strani}}
Na nebu jasnem solnce sije,
In čeda v senci vsa leži,
Na čelu kmetu znoj stoji,
Pobožno ki se zdaj odkrije,
Goreče moli z golo glavo,
Ker zvon doni Marii v slavo.
Ki angelju rekla besedo pohlevno:
Ki večno kraljuje od roda do roda,
Glej tukaj devico preslabo in revno
Pripravno, storiti
In voljo spolniti
Nebeškega, večnega kralja.
Se solnce skrilo, zvezd mirjada
Na nebu jasnem primigiljá;
Naložen voz ratar peljá,
Berž polna je mu skednja sklada.
V okrožji vse potihne kmalo,
Le zvon doni Marii v hvalo.
{{prelom strani}}
Ki sina spočela nebes je Očeta,
Adama otrokom ki spone razbila,
Peklenske polasti je v prah razdrobila,
Odperla nebeške nam vrata presveta.
Spočela, rodila,
Na persih dojila
Nebeškega, večnega kralja.
In ko že lunica priplava,
Ko zvona mili glas molči,
Še dolgo, dolgo se mi zdi,
Da slišim glas
Oj zdrava Boga porodnica,
Mogočna, vsmiljena kraljica!
</poem>
|