Premilostljivemu gospodu JERNEJu VIDMARju, ljubljanskemu knezu in škofu o veselem prihodu v Ljubljano: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pp |
m ureditev |
||
Vrstica 3:
| naslednji = Ternovskemu gosp. dekanu.
| naslov = Premilostljivemu gospodu JERNEJu VIDMARju, ljubljanskemu knezu in škofu o veselem prihodu v Ljubljano.
| normaliziran naslov = Premilostljivemu gospodu
| avtor = Janez Bilc
| izdano = {{mp|kraj|Ljubljana}}: {{mp|založba|Jožef Blaznik}}, {{mp|leto|1864}}
Vrstica 12:
<poem>
Čuj po kranjskih dolinah rádosti glasi donijo,
Z griča do griča doni petje veselo in vrisk. —
Dete terga cvetlice, venčati hoče stezice,
Čverstemu dečku, možu serce veselja kipi,
Starček na
Krajne verli sinovi! kaj veselje pomeni?
Kaj je petja pomen, ki se po Krajni glasi?
In zakaj od blizo in daleč godba zvonenja
V krog se razlega in v krog mile počutke budi?
Kaj potreseni s cvetjem potje so v belo Ljubljano?
Mitra kinči mu glavo, roko
In na škofov prestol stopil mi verli je sin.
Glej, okoli prestola zbira vernih se truma. —
{{prelom strani}}
Tvoji otroci, Jernej, glej, Tvoje vdane ovčice
Dans pozdravljajo Te: sliši, o sliši njih glas!
Ko dobrotni nam žark zopet svet oživi:
V radosti lice se naše k solncu hvaležno ozira.
Bolj želeli smo Te, bolj smo čakali Te.
Ti ogreval boš duše naše z naukom nebeškim,
V serca tolažbo boš lil, dušne nam rane celil,
Tvoja desnica vodila nas bo po poti v nebesa.
Dolgo ohrani Te Bog, ljubljeni knez ino škof!
Dolgo, dolgo še pasi duše svojih rojakov,
In ko življenja bo kraj, ko Te pokliče Gospod,
Pot naj on Ti obriše, naj dá Ti za delo plačilo!
Vedno do zadnjega dne hočemo Ti
Malo darilo bo scer To
Vendar zavergel ne boš, kar Ti ljubezen podá.
Vzdigni desnico, Jernej, in blagoslovi sinove!
{{prelom strani}}
Čuj, po kranjskih dolinah radosti glasi donijo,
Z griča do griča doni petje veselo in vrisk.—
Dete terga cvetlice, venčati hoče stezice;
Čverstemu dečku, možú serce veselja kipi;
Starček na
</poem>
| |||