Ternovskemu gosp. dekanu.: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Dbc334 (pogovor | prispevki)
m popravek
Dbc334 (pogovor | prispevki)
m ureditev
Vrstica 3:
| naslednji = Prijateljem.
| naslov = Ternovskemu gosp. dekanu.
| normaliziran naslov = TernovskemuTrnovskemu gosp.gospodu dekanu.
| avtor = Janez Bilc
| izdano = {{mp|kraj|Ljubljana}}: {{mp|založba|Jožef Blaznik}}, {{mp|leto|1864}}
Vrstica 14:
Kjer Reka teče, Bistrica izvira,
Dolina Bistriška se razprostira;
Na kraju krasne te planjave
Kipi ternovski grič v višave.
 
Na njem se cerkve dvigajo zidovi,
In mili vabijo zvonov glasovi
Preddedov davnih pozne sine
Na griča svetega stermine.
 
Je roka božja Tebe sem poslala,
Ternovski fari Te pastirja dala
Da čedo paseš, jo varuješ,
Ji nauk življenja oznanuješ.
 
Velika let je versta že minula,
Ti glavo s snegom starosti posula,
Kar paseš nas, pastir preblagi,
In varješ nas, oj oče blagi!
{{prelom strani}}
Zatorej dne ko tega zora vzhaja,
V radosti se serce vsej čedi taja:
Ne ve kaj bi Ti dans vošila,
Kaj na oltar Ti položila.
 
Zatorej o prihodu tega dneva
Ovčica ena želje razodeva,
Ki fara dans ternovska cela
Zročuje nebu jih vesela:
 
V zdravji, v veselji tekó Ti naj leta,
In sleherno nove naj sreče obeta.
V »Ternovem«„Ternovem“ naj pot Ti ne bode »ternova« „ternova“
In zarija zlata vsakterega dnova
V življenja naj stezo Ti rožice stelje.
Al ko od Grospoda bo prišlo povelje,
Da imaš zamenjati časno za večno,
In romati tjekaj v deželo bolj srečno,
Za Tvoje na zemlji nevtrudeno delo
Naj z vencem premage ovenča Ti čelo!
Pastir naš in oče preljubi!
Ovčice — nikar nas ne zgubi. —
</poem>