Na grobu pesnika.: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m ureditev |
m ureditev |
||
Vrstica 3:
| naslednji = Postiljon.
| naslov = Na grobu pesnika.
| normaliziran naslov = Na grobu pesnika
| avtor = Janez Bilc
| izdano = {{mp|kraj|Ljubljana}}: {{mp|založba|Jožef Blaznik}}, {{mp|leto|1864}}
Vrstica 12:
<poem>
Ko solnce se je že za goro skrilo,
In glas škerjanca v zraku vmira, —
Večer ko zemljo jemlje v svoje krilo:
Me sla na mertvih njivo tira.
Ležé otrok, devic, mladenčev krasnih
Telesa v zgodnji ti gomili;
Trohnijo trupla starcev belolasnih,
Ki pozno pokoj so dobili.
In revež z bogatinom tu počiva,
Prijatla sta se tu sklenila;
Sovražnikom je postelj ena njiva —
Je smert v ljubezni jih združila.
In tam pri zidu komaj je poznati
Upadli grob — koga zakriva?
Glej na spominku moreš lahko brati,
Da slavni pesnik v njem počiva.
{{prelom strani}}
Življenja poti niso
Le zveste tovaršice Vile
Iz citer zlatih
So ga prijazno naučile. —
Rojakom serca pesmi so ogrele,
Plam domoljubja v njih zažgale,
In cvetke, ki se zdaj so razcvetele,
Sad žlahtni skoraj bodo dale.
Na grobu krasne naj cvetó cvetlice!
Ti venčajo naj citre, glavo.
Bliščé na rožah rosne naj solzice,
Ti pojejo naj tice slavo! —
</poem>
| |||