Slovenija oživljena.: razlika med redakcijama

dodanih 29 zlogov ,  pred 2 letoma
m
ureditev
(ureditev)
m (ureditev)
| prejšnji = Ss. Cirilu in Metodu.
| naslov = Slovenija oživljena.
| normaliziran naslov = Slovenija oživljena.
| avtor = Janez Bilc
| izdano = {{mp|kraj|Ljubljana}}: {{mp|založba|Jožef Blaznik}}, {{mp|leto|1864}}
Zlati Snežnikom našim glave.
Planine čeda že zapušča;
Škerjan'cŠkerjan’c večerno pesem poje,
Iskaje v rosni travi gnjezda.
Naložen voz domú se maja,
Do miljene dežele kranjske,
Do ljubljenih slovenskih bratov,
Na verhe vabi te »Veršaca«„Veršaca“,
Da ogleduješ zemljo drago.
Krasote duša se napaja,
Jaz pa dolžán sem tej deželi
Vse, torej kar skazujem sinu,
Naj bo tud'tud’ materi podano.
Kaj ste prinesli Linhart s hribov?
</poem>
Ki zibel vaših je očakov;
Vaš jezik nihče ne spoštuje,
In ptuj'cptuj’c učiti se ga noče.
Rojaki vaši, vaši bratje,
Al cenijo ta dragi biser,
Ki jim ga Stvarnik je podelil?
O Bog! kam rod je ta zabredel,
Sramujejo jezika svoj'gasvoj’ga
Se Kranjci in teptajo z nogo,
Kar vsim najdraže biti mora.
V najlepšem cvetu so, je njiva
Slovenska mila neorana,
Je ne orana, ne obs'janaobs’jana;
{{prelom strani}}
Le ternje raste in koprive
Jih solnce svitlo ne obseva:
Meglé zakrivajo ga temne.
Le ene rož'cerož’ce ni na vertu,
Da bi serce razveselvala,
In pesnika noben'ganoben’ga lira
Triglava verhov ne prepeva,
Savice vira ne pozdravlja.
Dežela tužna, kje možak je,
Ki dal ti bo dobrotno roko,
Pomagal ti, te 'z’z praha vzdignil?
Ta misel mi je up kalila.
</poem>
In zibel slavna mož preslavnih.
Pa Bog mi dal domovje drugo,
Ki ravno tak'tak’ čislám ga in spoštujem:
Deželica je to slovenska.
Slovenske matere sinova!
Obema Stvarnik je podelil
Modrosti dar in učenosti.
Dar'valaDar’vala Vam je Vila liro,
Moj Valentin; obilo meni
Gospod podal je premoženja:
Saj vsaka stvar, v začetku mala,
Velika s časom le priraste:
Le seme družba bo zas'jalazas’jala,
In seme bo pognalo klase.
</poem>
Ko ona terdno bomo stali,
Do zdiha zadnjega sinovi
Sloven'jeSloven’je najzvestejši bomo!
Z besedo, z djanjem jo gojiti,
In jezik 'z’z vseh moči čistiti,
Množiti slovstvo, skerb bo naša.
</poem>
Bobní po Kranji bistra Sava,
Dokler nam zelené doline:
Živi naj naša mati »Slava„Slava!«
</poem>
 
17.101

urejanje