|
Naš narod se je začel od leta 1860. krepko razvijati; napredoval je v svojem duševnem živenji ter je vedno bolj in bolj poskušal, da si pridobi častno mu odločeno mesto. Razvijala se je domača književnost in uže smo imeli za leto 1863. šest samostalnih listov, ki so skerbeli za razne razmere in zadeve. Tako so izhajale „Novice“, najstarše prijateljice naroda našega, „Zgodnja danica“, ki je uže imela 16. tečaj, „Slovenski prijatelj“ v 13. letniku, „Slovenski glasnik“, „Učiteljski tovarš“ v 3. tečaji in novi list „Triglav“ vredništvom M. Vilharja in Fr. Levstika.
V občem pa se je slišala želja po ustanovitvi krepkega zavoda, ki bi služil v povzdigo slovenske književnosti. Prekrasna misel te naprave je čedalje bolj ogrevala serca merodajnih {{prelom strani}} mož in uže se je 8. marca leta 1863. po prizadetji domorodcev: dr. Janez Bleiweisa, dr. Lovro Tomana in dr. Etbin Henrik Coste v Ljubljani ustanovila „'''Slovenska matica"'''“, katerej je namen slovenskemu ljudu pripo- močipripomoči do prave omike. Matica imade pri svojem izobraževalnem delu više, to je učenejše kroge v smislu; ona ima gojiti in pospeševati više znanje, višo slovesnost. Kar je „družba sv. Mohora"Mohora“ za razširjenje omike med prostim ljudstvom, to bi nam bila v učenih rečeh „matica slovenska"slovenska“. Dan denes šteje blizo 2000 udov iz vseh slovenskih krajev in v versti njeni vidimo mnogo, uže od pričetka, v resnici delajočih moči.
Do sedaj je priobčila blizo te-le dela: „Zgodovina slovenskega naroda", »Zgodovina avstr.-ogerske monarhije", „Yojvodstvo Kranjsko", „Vojvodstvo Koroško", „Slovenski Štajer", „Prirodoznanski zemljepis", „Germanstvo in Slovanstvo", „Slovan-
sDo tsedaj vje o"priobčila inblizo „Ate-le 11dela: a„Zgodovina nslovenskega t"naroda“, —•„Zgodovina „Savstr.-ogerske 1monarhije“, o„Vojvodstvo vKranjsko“, n„Vojvodstvo iKoroško“, c„Slovenski aŠtajer“, č„Prirodoznanski ezemljepis“, s„Germanstvo kin eSlovanstvo“, g„Slovanstvo“ ain j„Atlant“ e z— i„Slovnica kčeskega a"jezika“, „Hervatska slovnica za Slovence"Slovence“, Znan- stvenaZnanstvena terminologija"terminologija“ — „Dr. Etb. Henrik G o s t a"Costa“, „D r. LLovro o v r o T o m a n"Toman“, „ Y a l e n t i n V o d n i„Valentin k"Vodnik“, „Jovan Vese1Vesel-Koseski"Koseski“, „Kopitarjeva spome- nica"spomenica“ — „Štirje letni časi"časi“, „Kudninos1ovje"„Rudninoslovje“, „S„Schodlerjeve c h o d l e r j e v e k n j i g e p r i r o d e "knjige prirode“, „R a s t l i n s t v o"„Rastlinstvo“, „Oko in vid"vid“ — „01ikani„Olikani Slovenec"Slovenec“, „N.auk„Nauk o telovadb i"telovadbi“, „Potovanje okoli sveta"sveta“ in vsako- letne „L e t o pvsakoletne i s e"„Letopise“ s poučnim in zabavnim gradivom. Glav- nejšimGlavnejšim delom pisatelji, ozirom preložitelji ali pa vredniki so: dr. J anJan. B1eiweisBleiweis, prof. Erjavec, Jesenko, Kers- nikKersnik, Fr. Levstik, Majciger, Fr. Marn, M. P1e- teršnikPleteršnik, A. Praprotnik, Raič, Terdina, Ter- stenjakTerstenjak, Tušek, dr. Šubic, prof. Urbas in drugi.
Prihodnje leta hočemo dobiti „Logiko"„Logiko“ in „Dušoslovje"„Dušoslovje“ spisal dr. Jos. K r i ž a nKrižan — „Slovensko slovnico"slovnico“ po dr. Fr. Miklošičevi primerjavni, spisal prof. J. Šuman—-Šuman – „Floro slo-slovenskih venskihdežel"dežel“,spisujeprof spisuje prof. J.G1ovackyi Glovacky i. t. d. Obenem {{prelom strani}} se nabira,
|
