Zgodovina slovenskega slovstva (Julij Kleinmayr): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 1.678:
'''Levec France''', real. profesor v Ljubljani; rojen l. 1846. v Ježici na Kranjskem. Od perve „Torbice“, kjer ga vidimo pesnika velike navdušenosti do denašnjega {{razprto|„Ljubljanskega Zvona“}} marljiv sodelavec vsim lepoznanskim listom, kojim je podajal večinom sestavke iz slovstvene nam zgodovine, tako n. p. v „Zvonu“ l. 1879. znamenite životopise odličnih pesnikov in pisateljev slovenskih itd. Mimo tega samostojni spisi: {{razprto|„Trubarjev jezik“, „Valentin Stanič“, „Pravda o slov. šestomeru“.}}
{{prelom strani}}
'''Julij plem. Kleinmayr''', profesor v Kopru; rojen 9. maja, 1847. v Višnjigori na Dolenskem. Spise jezikoslovstvene in zgodovinske v raznih listih slovenskih. Razun tega popravil in pomnožil drugo izdajo {{razprto|„slovensko-nemškega slovarja“}} in priobčil {{razprto|„Spisek slovenskih delavcev“}} 1874., {{razprto|„Pripomoček zgodovini slovenskega slovstva“}}, 1879., {{razprto|„Pregled avstrijske zgodovine“}} 1880.
Na polji '''naravoslovja''' mimo uže imenovanih strokovnjakov: '''dr. Šimen Šubic''', profesor vseučilišča v Gradecu; rojen leta 1836. v Brodéh-Poljani na Gorenskem. Obelodanil obširno delo „fizike“ v nemškem jeziku in posvetil svoje pero tudi materinščini; n. p. {{razprto|„Pota človeške omike“}}, 1865., {{razprto|„Telegrafija“}} 1875. in drugo.
'''dr. Josip Stefan''', profesor vseučilišča na Dunaji; rodom iz slovensko Koroške, ki je svoje dni tudi v materinščini mnogo lepih cvetlic na polji naravoslovja našemu narodu podal.
V '''zgodovinsko-zemljepisni''' stroki:
'''Janez Jesenko''', gimnaz. profesor v Terstu; rojen l. 1838. v Poljanah na Gorenskem. Njega učena, spregledna in lepo vredjena dela so uže občno hvalo in čast zadobila. Posebno vešč nam je na polji zemljepisja in zgodovine, v kar pričajo knjige: {{razprto|„Zemljepisna začetnica“, „Občni zemljepis“}} leta 1873., {{razprto|„Prirodoznanski zemljepis“}} 1874. in {{razprto|„Občna zgodovina za srednje šole“}} itd. A tudi lepoznansko polje mu je pri sercu, kar svedoči: {{razprto|„Prižigalec“}}, roman, 1877. in {{razprto|„Župnik Wakefieldski“}}, roman iz angleščine poslovenjen in drg.
'''Josip Stare''', real. profesor v Zagrebu; svoje dni marljiv pisatelj in preložitelj slovenskih igrokazov, sedaj delaven na polji zgodovinskem. On spisuje: {{razprto|„Občno zgodovino za slovensko ljudstvo“}}, katero izdaja „družba sv. Mohora“ po zvezkih, pričenši od leta 1874.
'''Terdina Janez''', sedaj vpokoj. gimn. profesor v Beršlinu pri Novomestu. Spisal:{{razprto|„Zgodovino slovenskega naroda“}}, izdala in založila „slov. matica“ leta 1866. in drg.
{{prelom strani}}
| |||