Zgodovina slovenskega slovstva (Julij Kleinmayr): Razlika med redakcijama

'''Kozler Peter''', bivši velikoposestnik v Ljubljani, ki je po doveršenih študijah pravoslovnih, kot deržavnega pravdnika namestnik v Tolminu, priobčil plod svojih študij na zemlje- in narodopisnem polji slovenskem. Na svitlo je prišel pervi {{razprto|„Zemljevid slovenske dežele“}} in leta 1853. {{razprto|„Kratek slovenski zemljepis in pregled politične in pravosodne razdelitve ilirskega kraljestva in štajerskega vojvodstva“.}} Pridjan je obširen slovensko-nemški imenik mest, tergov, krajev itd. Dogodki pervega zemljevida „slovenske dežele“ so britki; opisal jih nam je izdatelj Peter Kozler sam, leta 1863. v Sežani; ovi opis je po Kozlerjevi smerti, leta 1879. vrednik „matičnega letopisa“ dr. Janez Bleiweis priobčil kot spominek „aere perennius“.

 

 

Molitvene knjige, dela pobožnega poučnega zerna so nam podali zadnje leta: '''Jože Buh''', misijonar v Minesoti, severne Amerike; '''Janez Božič''', duhovnik na Koroškem; rojen 1829. v Lescah; '''Matija Robič''', dr. bogoslovja, profesor v Gradecu; rojen 1802. v Mariboru; '''Jože Rozman''', bivši konjiški nadžupnik, rojen 1812., umerl leta 1874.; '''Andrej Marušič''', ginm. profesor v Gorici; rojen 1828. v št. Andreži pri Gorici; '''France Simonič''', župnik na sp. Štajerji; '''Lovro Vogrin''', dr. bogoslovja, prošt v Mariboru, r. 1809., u. 1869.; oče '''Herman Venedig''', profesor v št. Pavlu na Koroškem; rojen leta 1807. v Teržiču; '''Janez Volčič''', duhovnik ljubljanske škofije; '''France Kosec''', župnik pri Kopru, '''Matija Vodušek''', opat v Celji, rojen 1802. v Dramljah, umerl 1872.; '''Andrej Zamejec''', profesor bogoslovja v Ljubljani, r. leta 1824. v Horjulah na Kranjskem; '''Jože Zupan''', stolni prošt v Ljubljani, {{prelom strani}} rojen v Kropi leta 1811.; '''Janez Zupančič''', župnik v Ihanu in mnogo, mnogo drugih.