Zgodovina slovenskega slovstva (Julij Kleinmayr): Razlika med redakcijama

Za cerkveno petje in glasbo bi omenili: pervo zbirko cerkvenih pesni, koje je priobčil leta 1843. {{razprto|Gregor Rihar}}: „Viže svetih pesem“. Istega leta obelodani L. {{razprto|Dolinar}} „Pesme v nedelje celega leta“. Do leta 1872. so izšli: „Napevi k pesmam za cerkev“, {{razprto|Cvek}}, 1855. — „Z nebes poglej“, maša, {{razprto|Vučvik}}. — „Maša za štiri glase“, {{razprto|Triebnik}}. — „Maša za četiri moške glase, orgije in violon“, {{razprto|J. Miklošič}}. Na dalje smo vdobili te dela: „Velika noč“, napev Fr. S. {{razprto|Adamičev}}, v Ljubljani, 1872. — „Štiri Tantum ergo“, postavil {{razprto|L. Belar}}. — „Dvanajst cerkvenih pesem“, v napeve stavil {{razprto|Leopold Cvek}}, 1872. — „Dve veliki slovenski maši“, besede A. Praprotnikove in Cimpermanove; za sopran, alt, tenor, bas in orgije zložil {{razprto|A. Förster}}, v Ljubljani, 1873. — „Slava Bogu“, {{razprto|Jož. Levičnik}}. — „Ofertorij“, Fr. {{razprto|Adamič}}. — „Velika sv. maša“, za čveterospev postavil {{razprto|L. Belar}}. — „Dvajset cerkvenih pesni“ za čveterospev zložil {{razprto|A. Förster}}. – „Sveta maša“, besede J. Marnove, vglasbil {{razprto|L. Belar}}, 1876. – „Božične pesni“, {{razprto|L. Cvek}}. – „Cerkvene pesni“, vglasbil oče {{razprto|H. Satner}}, 1879. – „Napevi pri sv. maši“, oče {{razprto|Angelik Hribar}}, 1879. — „Sveta maša“, Dan. {{razprto|Fajgelj}}, 1874. — „Zdihljeji“, oče {{razprto|Ang. Hribar}}. — „Marijine pesni“, {{razprto|Anton Förster}}, 1879. — „Postni in velikonočni napevi“, oče {{razprto|Ang. Hribar}}, 1879. — „Slovenski orglavec“, sto mediger za orgije; zložil {{razprto|Daniel Fajgelj}}, 1879. — in veliko število manjših in večjih kompozicij. Omeniti nam je še {{razprto|„Cecilije“}}, t. j. cerkvene pesmarice, katero prireduje {{prelom strani}} odbor „društva sv. Cecilije“ v Ljubljani in jo hoče izdati „družba sv. Mohora“. Obsegala bode „Cecilija“ pouk o sekiricah in zbirko najboljših cerkvenih pesni, kakor jih poje priprosti narod pri božji službi in druge, ki so jih zložili razni skladatelji, s sekiricami za jeden in dva glasova. Tako idemo tudi na tem polji korak za korakom in časom hočemo dospeti ono veselo stališče, koje bode svetu prejasno kazalo, da smo Slovenci od nekedaj prijatelji in poznavatelji petja in glasbe. Umetnost se je probudila, narodova zavednost jo pospešuje in treba le žilovite, neprestane delavnosti!

{{prelom strani}}