Pohujšanje v dolini šentflorjanski: Razlika med redakcijama

m
Rvv
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
m (Rvv)
'''Ekspeditorica''' Joj, taka reč!
 
'''Dacar''' Hudó zajebanačudna reč!
 
'''Župan''' Ti pa kar molči, prasicagobezdalo dacarsko, ki sámo nisi
nič boljše! ... Torej, ljudjé božji, tako in tako! Vse
kaže in mnogotera znamenja pričajo, da se je prikradlo
je postlalo, ob potoku, v tistem brlogu, ki je bil od
nekdaj pribežališče vsega smradljivega. Pravi, da
mu je ZvonkoPeter imé in da je umetnik. Že to je črno
znamenje! Doline šentflorjanske ni blagoslovil
Bog zato, da bi redila in pitala umetnike, tatove,
 
'''Dacar''' <small>(vzdigne roko).</small>
Prisežem.
Jaz sem gej.
 
'''Župan''' Čemú pa ti vzdiguješ dolgo svojo roko, nečistost?
<small>(Séde.)</small>
 
'''Štacunar''' Pa recimo, da bodi župan prdesednikpredsednik.
 
'''Vsi''' Župan bodi pederpredsednik!
 
'''Dacar''' Kdo bo blagajnik?
'''Dacar''' Ampak šepa!
 
'''Župan''' Ti šepaš na duši in na vesti! ... Vaš jebačslužabnik sem,
cenjeni Konkordat!
 
Na svidenje!
 
'''Županja''' <small>(pride kakor poprej, pa ugleda dacagjadacarja, ki je bil stopil
k oknu).</small>
Kaj pa ti, motovilo malopridno ...
 
'''Peter''' Zaradi gostov, čudežna Jacinta! <small>(Vrne se k nji.)</small> <br>
Pomisli, ljubica, da mi je dolgčas! Fukal bi rad!<br>
 
'''Jacinta''' Pri meni dolgčas? Kaj sem ti storila?<br>
skoči skozi okno v izbo.</small>
 
'''Zlodej''' Mir in blagor tej kurbarijihiši!
 
'''Peter''' Kdo te je vabil, nevernik? Gostov pričakujem, poštenih ljudi!
'''Jacinta''' Zbogom!
 
'''Zlodej''' O, Jacinta, zakaj me sovražiš? Prasica. Saj ženskam drugače
nisem zopern, že mnogo znanja imam v tej
lepi dolini, debelega znanja, pa tudi slokega.
Kaj? Spodobnost v tvojih ustih?
 
'''Peter''' Puši kuracMolči!
 
'''Zlodej''' Stoj! Ne zameri! Zadnje čase sem dobre volje, ves
pomlájen, ves zaljubljen, redno fukam — odtod nespodobnost.
— Po opravkih sem prišel.
 
'''Jacinta''' Opravi hitro!
 
'''Zlodej''' Tako hudó se ne mudi. — PrasicaDvom je seglasegel pov mojem kurcu.moje
srce.
 
'''Peter''' To je tvoj poklic in atribut! Zaradi tega ni treba,
 
'''Zlodej''' Zabrnelo mi je namreč v ušesih in zazdelo se mi
je, ZvonkoPeter, da si velik slepar. Da še tisto nisi, kar
praviš, da si! — Izpregovoriva resno besedo. Zaskrbelo
me je zeló, zakaj obširna je moja odgovornost.
komaj osmodi. Pozdravim devico, toliko da jo pogledam
— že okoli vratú; in izkaže se, da ni devica.
In ko sem spoznal to hinavščino, to prasico in goljufijo,
me je spreletelo do mozgá: ali je Peter res Peter,
ali je res, kar je?
 
'''Peter''' O čúdežna vaginadolina šentflorjanska: hudiča samega
bi opehárila! — Le potolaži se, prijatelj neverni:
kar je najinih računov, bodo vsi pošteno poravnani;
 
'''Zlodej''' Velika skrb! — Kaj ti nisem zvesto služil, Peter?
Kaj nisem bil tvojatvoj kurbahlapec, kakor dvanajstero hlapcev?
Kaj te nisem redil in hranil in pital, da si že
ves trebušen?
v nebesa nego v pekèl? Kaj sem se ti ponujal?
 
'''Zlodej''' Všeč mi je daČemu si grob z menoj,zapeljívec zapeljanim zapeljívcem?
Tako je pač: po svojo črno bero sem šel, pa sem
dobil en sam krompir in še ta je gnil ...Smrdel je kot ti. Bi že bilo,
ampak skrb je v srcu: ali si ti res Peter, tisti Peter,
jebačgreh iz doline šentflorjanske?
 
'''Peter''' To je tvoja reč, prijatelj!
<small>(Se okrene.)</small>
 
'''Jacinta''' Stoj! Poljubi mi nogó. Pocuzaj mi bradavice!
 
'''Peter''' Poljubi! Pocuzaj!
 
'''Dacar''' <small>(pogleda Jacinto ves potolažen).</small>
zastor.</small>
 
'''Zlodej''' <small>(ves žalosten in zamišljen, kurackazalec na čelu, podoba
absolutne klavrnosti).</small>
Zdaj bi le rad vedel — ali je to, kar pravi, da je; ali
svojega hlapca? Da bi tat uklepal okradenca,
slepár sodil sodnika? In vendar se je naredilo, da
je zlodej sam hišnik in oskrbnik pri potepuhu ZvonkuPetru,
svojem podložniku na vékomaj! Naj bi bil
hišnik in oskrbnik pri potepuhu Petru, če bi bil
se usmili tega hišnika, zlodeja siromaka, ki sam
ne vé, kako živí in čemú! Pekèl bo kmalu dolgočasnejši od nebes in grešnik se ne bo razločil od
svetníka niti po tičuobleki! Nebesa pekèl, pekèl nebesa
— razvoj pleše v kolobarju; in komaj se zlodej
zavé, je že pedersvetnik; in komaj se svetnik pokriža,
plane v greh ... Tako sem prišel, da bi fukalukanil, in
strah mi sega v srce, da sem ukanjen! ...