Bratranec: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 12:
 
Žalostni so bili tisti dnevi, ki
sva jih preživela s Franom ZalokarZalokarjem v tisti pusti obmorski bolnišnici,
jem v tisti pusti obmorski bolnišnici,
ki je napravila na človeka že zunaj
tak v tiskvtisk, da je bil cel dan slabe volje. Sivkasto poslopje je bilo, z visokimi, obokanimi okni, a vendar ni bilo v sobah nikake prave svetlobe. Nekak oNekako medlo je sijalo solnce izza visokega, kršnega hriba in če sem pogledal skozi okno, nisem videl drugega,
kot sivo, od burje razjedeno kamenje in tisto ozko progo neba, ki se je risala med zgornjim podbojem okna in topim vrhom skalnega hriba.
 
Vrstica 23 ⟶ 22:
nad menoj in zopet izginjali; ali vendar zagledal med njimi zdajpazdaj znane oči — celo tista teta, ki
mi je umrla, ko sem bil star komaj
petnajst let, je prišla in mi poda apodala
svojo koščeno roko. In prav nič se
nisem čudil njenemu obisku... Tako se je godilo od tistega dne, ko so
Vrstica 29 ⟶ 28:
nikamor in nisem vedel kam me peljejo. Na dvorišču sive hiše, pod visokim, kršnim hribom, so me položili
v nosilnico — takrat sem bil čisto
udan v svoj žalostni konec —, prenosliprenesli so me sobo, kjer sta stali samo dve postelji in me privezali na
trdno ležišče vsekrižem z vrvmi. Nisem mogel razumeti — zakaj in kako je vse prišlo, a toliko moči je bilo
vendar v mojih bolnih mislih, da sem
Vrstica 77 ⟶ 76:
začel zanimati zanj bolj natanko. Govoril je tam doli na jugu v mojem jeziku, kar se mi je zdelo čudno in me
je obenem razveselilo. Vedel sem, da
govori in vidi vse le v težki vročinski blaznosti, kakor jaz pred par dnevi, a vendar sem si dobro zapomnil
ime — Kristina, ki ga je izrekel tako
pogosto...
Vrstica 106 ⟶ 105:
brezčuten, posebno do tistega, ki trpi
na isti bolezni, kakor sam.
 
 
Usmiljenka je najprvo skomignila z rameni, nato je dejala polglasno:
Vrstica 150 ⟶ 148:
Zdajpazdaj se je rahlo streslo okno;
usmiljenka, ki je sedela ob njegovi
postelji, je povzdignila oči in j hjih zopet povesila; ozrla se je včasih name
z očitajočim pogledom — — nato je
bilo zopet tiho, samo rahlo njego onjegovo
dihanje se je čulo po sobi, kot da trga
nekdo raskav papir...
Vrstica 167 ⟶ 165:
je skoro prijazno in mi prikimala:
 
»Prestal je, ne motite ga — «
 
In kot da mi je ozdravel bogve