Bratranec: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 256:
potreba, kdo pa ve, da je moja
teta — ?«
»Moj bog,« se je začudila, »še
vedno si tak! Spodobi se, da greš za
pogrebom in tudi to se spodobi, da jo
poškropiš, ko leži na mrtvaškem
odru.«
Nejevoljno sem skimal z glavo, pa
kaj sem hotel! Prišel sem med malenkostne ljudi in treba se je bilo
ravnati, ako nisem hotel zamere takoj ob prvem svidenju.«
Obmolknil je nekoliko in se nasmehnil.
»Ljudje so včasih res smešni, in
ne samo smešni, naravnost odurni
v svoji laži. Prosim vas — ali ni vse
eno, če grem za pogrebom v črni ali
rdeči kravati! Ali se pozna mar na
hlačah in rokavicah, kakšna je žalost, ki je v srcu?! Bedarija! Pa tako
se spodobi, in vsak bi mi rekel, da
sem nesramnež, brezverec in še bogve
kakšen antikrist, če bi šel za krsto
svoje matere v pisanem telovniku in
z zeleno kravato, pa če je v mojem
srcu žalost še tako resnična in velika... Verujte mi, da sem poznal
žensko, ki je šla za pogrebom svojega
moža s tako obupanim obrazom, da
tudi Marija pod križem ni mogla
imeti obupnejšega, pa sem videl na
lastne oči, kako je odhajal drugo jutro iz njene spalnice že — drugi! Kanalja — sem si mislil — truplo njenega moža je še toplo v grobu, pa se je že osvinjala z drugim — a pozneje, ko je dozorelo v meni spoznanje, sem spoznal, da je imela tista ženska popolnoma prav: nikoli ni ljubila
svojega moža, vsilili so ji ga, in vem,
da bi šla za pogrebom raje popolnoma v belem in s srečnim nasmehom v obrazu, a prosim vas, kaj bi rekla javnost?!
In zaradi ljudi in zaradi vsega,
kar moti ob takih prilikah okus in
spodobnost, sem stopil v prvo trgovino in se prelevil v pogrebca: črno
kravato sem si kupil in se napotil v
tisto visoko hišo, kjer je ležala na mrtvaškem odru teta
Alojzija.
V tretjem nadstropju je ležala, tako v prvi sobi, med svečami in venci, in odkritosrčno povedano, da
nisem čutil ob pogledu na njeno voščeno bledo lice prav nič drugega,
kot ob drugih mrličih. Celo zgabila
se mi je, ko sem opazil med ustnicami strjeno, črnkasto kri, in nejevoljen in čemeren sem odšel v predsobo.
|