Bratranec: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 302:
 
Bratranec.
Spisa lSpisal Josip Prcmk.Premic
(Dalje.)
DolgKda ij b i n pusts i smislil o, bilda ij pof-o mobiščem
tn la :;evimrtvaškem .o«lru, k o sv n«> se dolgočasil a onise bm kratni ­
kol i briga l z a nj o — sem premišljeval , k o sem hodi l v predsob i in pričakoval sestre , k i se ka r ni mogl a lo ­
k i h razgovori h skor o c I mese c v
čiti od nje . »las i j i v življenju tud i ni
varstv u puščobi e strežnice , dokle r
nambil a nisbogv oe dovolilkak i n ao prostonaklonjena ,. vA bolspom ­
n i l se m se tako j zopet, «la j e notr i po -
niški vrt .
M|eg ulnje o>e neka j edrugi sijalh o**e>h, solncek izzi amor sivi h­
oblakovd a vedo, kd ia s oje bil ia njena štrenatet sta oin razinretore -j
'ne imor ie tjin ane dsine ot nebosklonaK1 ,i kjert ji etak o prehahitro ­.
P a na|iosled je venda r prišla, a ne sam a, temve č s prece j visok«) in naravnost lep o mladenko , k i je jaz v sob i
j a l o morje v svoji navidezn i vzpeto -
nise m opazil . Govorit i *ta morali o
s t i \ enolično, motno združi nj e neb a
meni . ke r neznanka me je pogledala
i n morj a —
prv i hi p nekak o začudeno, potem pa
« e z bolniški vr t so i»adal e dolg e
s - m i je prijazn o nasmehnil a in mi
-ciM-e bajni h cipres , a zrak j e bi l s'
p><dala roko .
r o pr- nasičen s težkim vonje m dnavtec i h n »ž, zato sv a krenil a s so l »o In i -
»Pozdravljen, Fran , lep o je, d a
k o m Zalokarjern tj a v IOJH» . 1 ; j e >ta-
si prišel!«
, .i : , a konc u • rta . .Man a krog -
Teda j se m šele zasluti l v njej
; ..kr - • •: / oleandr i i n tak o gost o obra -
svoj o -e-trično Kristin«), ki je bil a ta ­
ščena s slako m i n brsljanom , d a n i
krat , kose m bi l pre d kakim i desetim i
prodr l skoz i nit i e n solnčen žarek .
ti za«Injič pr i teti Alojziji.še drobn o
»Pravite , d a se m r*vori l v tist i
devetletn«) dekletce .
blaznost i o — Kristini! « j e povzel
Mend a s e ne moti m — «
po dolge m molk u i n upr l nam e svoj e
trnA eprel oči.- Obranil za m ume j e |*odplulveselo, akot lahn ada
ji ni umrl a mati :
rdečica, kot d a j e v zadregi , a nat o
j »Ni -č prisedes»* !ne bližjmotiš, enič k menjaz i i nse m i deja l
Ivristiua ! ». t u« i i ja z bi te bre z komentarj a in pr i tem je pokazal a
K prijetni m glaso m nekak o nemirn o
n a mojo sestr o — »gotov o ne pozna ­
i n plaho :
l a.
»Povejt e mi , mord a se m govori l
kGleda al jsem večj .i nv »rdatist see mtemne se, pojudnoglo -
l N » k e cH*i i n tud i on a n i odtegnil a pogled a od mene , ko t <la išceva v spo ­
i zd a I T — «
minih , kda j sv a se videl a za«lnjič . . .
J as nem odkimal , ke r nise m vel e l kak o i n k. misl i . . ., a tl a igr a
Bil a je v domači «)bleki, v «lolgem , temne m predpasniku , lase |M >
Kristin a v nj» »vem življenj u važ ­
< etom e glol >oko čez nšeaa, naravnos t
nejš o vlogo , k se m mislil , o te m
interesantna , d a seo i bi l skor o neka ­
i i hi Sanro prepričan .
k o v zadregi . . .
In govoril a v a še parkra t o
P a kak o d a nisi prišel bliz u ta ­
s a m j» navadi r na|»eljal n a to j»t>ir.-
ko dolg o f« j e pričela povpraševati,
vor , das i s e j e o b taki h trenotki h
das i je gotov o vedela, «la se z njeno
razburja l kot človek , k i h t »če zatret i
materj o nisva bogve kako razumela.
-ilom a kak e opomine.. .
Jn pote m je pripovedovala, kolik o j e trpel a ta čas, ko je ležala mati
Neko č \m s e m i j e izpovedal , n e
bolna , kak o j e mat i težko umirala,
t l a b i g a vprašal .
kak o d a se oče nič ne briga za mala
V tist i senčnati lop i sv a sedel a
id n gledalv a tjbrata a, n a morjevse natanko, k i jkot eda bilse okaj
takeg a še n i nikoli zgodil«).
k./Ko r |>o|ito s krvjo , vs e neb o j e bil o
Tore j k pogrebu pritleš gotovo! « me je o|M>minjala pri od h o« hi in
jMisuto / rdečim i rožam i i n drevj e v
mi stisnila roko.
vrt u j e šelcsteln v prijetne m veče r
»Ni č kaj rad se pravzaprav ne
n e m vetriču.
»'deležujem takih obredov — no, pa
Zaloka r s i j e j»odpr ! glav o z de s
<"e m drugače — «
ruto . top o s e j e zagleda l v tl a i n
»Ak o t i je ravno neljubo, pa prid i saj k meni, jaz bom morala namreč (»stati doma zaradi malih d vek,
pričel :
O Kristink i seji mh i je ene torepusti jna Medlopokopališče ,in
saj veš. kak«) je to neprijetn«>, ako je
o Kristin i . . Glejte , kak o črnina
človek takorekoč sa m v stanovanju ,
s o človešk a [»ota, tt»da pustiv a to !
odko«lcr so ravn«)kar odnesl i mr -
Moče m va m |»ovedati, tl a nam a IM »
I iča.
krajši čas. nek o zgodbo , al i bolje , [»ar
Čudil s*Mii s e njen i hlailnosti . ke r
doživljajev , k i s e va m bt»do
govoril a je tak o mirno , ko t d a j i j e
zdel i mord a smešni i n malenkostni ,
aumr zl aka mk edaljn i so važniroti ,n i n dk. a st e ji hne dožilast ­
n a mat i . . .
vel i vi . b i va m bil i gotov o tudi .
In obljubi l se m ji . d a pritiem .
Pret i d ven i i leti , no , seda j b o ž e
s
skor o dv e let i i n pol , se m s e prij»eljal
- Mračil o se j e že, k o sem vsta l
i z tujine .
i n se hote l posloviti .
Natank o s«' sfs»uiinjam. Jesensk o
»Cns IM), dovol j sv a s i poveda ­
do|»oldne j e bilo , prece j hladno , neb o
la!«
puščobno i n prevlečen o z enolično ,
Takra t me j e pogledala otožno i n
dolgočasn o s\ inčenostjo , i n tud i
se nekak o plaho ozrl a po sobi.
ljudj e s o s e m i zdel i pust i i n dolgo ­
»Ostani še nekoliko — sa j tak o
časni n a smrt . Ve s čas v vlak u m i j e
dolg«), «la se vrn e oče od pogreba, «
i bil o nekak o prijetno , k o ^'i n se zave ­
m e je poprosila in mi šiloma odvzela
dal , tl a se pelje m |»o dolge m času v
klobuk »Tebe bi {loslušala brez prestanka. Veš, ni lepo, da si se nam
domovino : či m bližj e sm o bili , te m
tak«) dolgo umikal, saj sem komaj ve-
I H »gostej e se m stopa l k oknu . a k o j e
«bda, da imam bratranca Frana . Vi ­
\!a k ohsta l v rodne m mestu , m e j e
diš, sedaj bom tako sama, oče je v
nenadom a minut o vse . Tak o s e m i j e
službi, on , ni«>j oče tak o eu«len. Glej .
zdelo , k M tl a nise m priše l o b prave m
mat i j e umrla, a nit i par dni ni hotel
času, nekak o prekmal u morda , al i
vzc*ti dopusta in ravno nocoj ima nočno službo. Moj bog, nit i pomislit i ne
lw»gve kak o . . ., vs e drugač e se m s i
smem, kako bom prebila to noč! Pomisli: sama, poleg dveh malih. Celo
slika l svo j priho d v domovina . No ,
noč gotovo ne zatisnein očesa!«
seveda . tis*.» j e hil o sam o v sanjah ,
»Ali Kristina , kako moreš bit i
resnic a p a j e navadn o drugačna.. .
tako otročja?« sem se ji nasmehnil.
A skušal se m lagat i sa m s'I u in
»Al i ma r veruje« v strahove in enake nesmiselnosti t «
smehljaj e se m se ozira l po peronu ,
»Ne , tega ne! Tod a človeku je
dokle r nise m zagleda l sestre , k i m e
vendar tako nekako neprijetno, ako
j e pričakovala .
se spominja tega mrtvaškega odra
I n [»ozdravil a m e j e tako j z žalostm i novico .
i n to ponoči i n tak o sam , brrrrr r . . .
»Tet a t i j e umrla! «
že setlaj m e stres a mraz!«
Pogleda l se m j o začuden o i n j i
Nat o j e nekolik o pomolčala, pot e m p a j e pristopil a nenadom a k men i i n m i položila rok o n a ramo .
nise m tako j odgovoril .
»Ti . Fran . usliši m i malenkost ­
Kater a teta?« sem jo povpraša l
n o prošnjo
n a| H»sleti, das i ji h nima m mnog o i n
b» iI skoron lahkt oa uganilje! .«
Pomolčala j e zope t nekoliko , ko t
»Tet a Alojzij a vendar ! Sa j veš,
t«la ls i ne up a jpovedati e, bolehalnat ao žep paa rm let.e «je
pogledal a proseče.
»Tet a Alojzija, « sem ponovil i n
»Prid i zvečer , d a ne bo m sama !
s e s| H»miii! tiste hledikaste ženske, k i
Glej . ta m v tretj i sob i j e prazn a postelja , lahk o spiš popolnom a nemote ­
me nikol i ni maral a in je ja z že nise m
n o ; men i p a b i bil o tak o ljubo , če bi
vide l kaki h tleset let. A venda r sem
b i l k«lo v moj i bližini. Al i m i obljubiš, d a prideš t No , reci : da! «
se je spominjal, celo to sem dobr o
»Al i Kristina , to j e nekolik o
pomnil , d a m i je posodil a nekoč, ko
težavno. Očetu, to se prav i — stricu*
s em bil še n a gimnaziji , dv e kroni ,
mord a ne lx) po volj i i n — i n — —
katerih j i seveda nisem nikda r vrnil .
splo h — «
»Tore j praviš , d a j e umrla ? —
N»Nič o, .nič!« im n kae j ze a to! « — Pogledalprekinil a mi e j en
stopil a pre d m e tak o blizu , d a sem
nezadovoljn o i n natanko se m videl ,
kakzačutil ov jobraz e obvise lu nje n pogletopl di ndih a. moj i»Oee
ne bo zope r to, oh , to najmanj , saj si
rdečkasti kravati .
vemla r mo j bratrane c i n lahk o s i tu ­
Teda j se m s e spomnil .
Tored ji bmisli o, trebkako a kupitm i črnj oe težko. Tore j ovratpri ­
deš, kaj ne T«
nico , hm , pravzvpra v teg a n i ravn o
Prikima l sem.
potreba , kd o p a ve , d a j e moj a
Hval a ti ! Sedaj pa naj le pride
tet a — f «
noč, nič se je ne bojim! «
M o j bog, « s e j e začudila , »š e
Predno sem odšel, sem ji mora l
vedn o s i tak ! Spodob i se , d a gre š z a
obljubiti še enkrat , da pridem gotovo in v zahvalo me je pogledala tako
pogrebo m i n tud i t o s e spodobi , d a j o
ljubeče, da se je zganilo v mojem
1*»škropiš, k o lež i n a mrtvaške m
srcu nekaj plahega . . . česar sem se
odru. «
prestrašil in se skoro pokesal, da sem
Nejevoljn o se m skima l z glavo , p a
k a j se m hotel ! Priše l se m me d ma ­
lenkostn e ljud i i n treb a s e j e bil o
ravnati , ak o nise m hote l zamer e ta ­
k o j o b prve m svidenju. «
Obmolkni l j e nekolik o i n se na ­
smehnil .
»Ljudj e « o včasi h re s smešni, i n
n e sam o smešni , naravnos t odurn i
v svoj i laži. Prosi m va s — al i n i vse ­
eno , č e gre m z a pogrebo m v črn i al i
rdeč i kravati ! Al i s e pozn a ma r n a
hlačah i n rokavicah , kakšn a j e žalost , k i j e v srcu? ! Bedarija ! P a tak o
s e spodobi , i n vsa k b i m i rekel , d a
s e m nesramnež , brezvere c i n še bogv e
kakšen antikrist , č e b i šel z a krst o
svoj e mater e v pisane m telovnik u i n
z zelen o kravato , p a č e j e v moje m
src u žalos t s e tak o resničn a i n ve ­
lik a .. . Verujt e mi , d a se m pozna l
žensko , k i j e šla z a pogrebo m svojeg a
mož a s tak o obupani m obrazom , d a
 
j i obljubi l
tud i Marij a \**\ križem n i mogl a
Ose m je brnel o i z zvonikov , k o
imet i obupaejšega . p a >**u\ vide l n a
s em se napoti l počasi i n s tak o čudnim i olK-utki, kot d a m* gre m pravič ­
lastn e oči . kak o j e odhaja l drug o ju ­
ne poti . Premišljeval sem , preudar -
tro i z rt jen e spalnic e i e - drugi ! Ka -
. al tako i n tak o . . . naposle d sem se
nalj a -••*:. - i-li l trupl o nje -
_zasmeja al možsa am jsebi e: šeČemu toplvse ote vmisl grobui , psaj je vendar moj a ssestrična ein
pravzaprav moj a dolžnost, d a ji iz ­
/»• " s vi n jal a z drugi m — a pozne'«* ,
polnim zaželjeno prošnjo. I n vendar
j e dozorel o v men i sj M »znanje ,
m i j e trepetal o v src u neka j kot pre-
spoznal , d a j e imel a tist a ženska
pooolnoui.-d. kot temn a pravslutnja :, nikolk i nj i ljubilnise am
svojegvedel ane možavzroka , vsililne ipostank sa o. j i ga. . iVi n vem ,­
del sem pre d seboj sam o njene čudo
t l a b i šla z a j **»m raj e -»opolno -
vite oči, čutil toplot o njenega mlade ­
n i a v belem in s srečnim nasmeho m
obrazu,g a prosilepeg ma va-teles .a kai jn bstresel isem reklse, ik o
-••m pomislil , d a m i mord a f»ostane
ljudje , k i ljubij o laž. ka j b i rekl a
Kristin a več, neg o samo — sestri ­
javnosti !
čna.
In zarad i ljud i in zarad i \ sejja ,
kS asil ro mot..en, iskuša ohl takimislit hi prilikan ha okuka s i nj
drugega , ozira l se m se po mimogre -
-podohnost , sem stopil r prv o trgo ­
dočih , gleda l n a temn o nočno nels»,
vin o i n se prelevi l v |»ogreboa: črn o
kravata ovse semzama s in kupi lzoj»et i n sezo|»et napotilso sza-
/orel e pre d meno j njene le|»e oči, ko t
tisto visok o hišo , kje r j e le ­
žalad nv a mrsvetl ta vaškeplamen ma «*lru. tet. a.
Ha stopnica h se m obstal , das i
A loj/ija .
s e m vede l že naprej , d a pojde m gori ,
N" tretje m nadstropj u j e ležala ,
vin prv(»omislil iše sobienkrat ., meal di ^naiub i išel, nal i
venci,fn itakra nt odkritosrčnsem ose povedanozavedel , d a
nisen me čuti lbil o bnit pogledi u neneg a njen oteh vopomislekov -,
ko bi bil a moj a vest čista , d a b i j i iz ­
"e?-ii o blefl o lii- e pra v ni č drugega ,
polni l obljub o bre z vseh teh dvomo v
k o t o b drugi h mrličih . Cel o zganil a
in razn i išl j e va n j , k o b i se ne bil o
**• mi je , k o se m ofiazil me d us t ničani strjeno , cr n kasto kri . i n nejevo ­
/irodilo z menoj , česar nise m hote l in
lje n i n čemere n s«*m odše l v pred ­
»ds**m moge l verjeti .
sobo.
K o seru potrkal , je prihitel a od ­
(DalJe prihodnjič )
pira t nag i kot da m» je čakala že
dolge*.
» Z e se i mislila , d a te ne bo,« j e
dejal a i n i plamenčku sveče, k i j e
vztre|»etav ! semintja , se m sfsvznal,
da s e j i r<•-.a trese.
fn z a meno j j e skrbn o zopet za ­
klenil a vrata .
Seda j |*a tiho.« m i j e posepeta -
l * i. odprl a vrat a v soh o i n položila
p r - t na ust a - »veš . mal a dv a že Hpit=i tu v drug i sob i i n sitnosti b i ime ­
la če bi se prebudil a — vsa st a pre ­
plašena. Pap a pa j e odšel že pre d eno
uro,« j e dostavila , ko t d a j e to naj ­
važnejše.
i n s i m u povedala , da pride m
jaz? «
Prikimal a j e z nasmeho m i n m i
namignila , na j j i sledi m pazn o skoz i
drug o sol»o, k i je bil a le lahn o raz -
s v it I jena . Majhn a lučka j e brlel a na
nočni omarici , d a se j e oprav a nejasno risal a v polmrak u i n sem komaj
z a f »azil ta m n a bel i pernici kodrast i
glavic i mali h bratcev.
»Drugač e sta spala vedno v prv i
sobi , a noco j st a se preselila na očetov o postelj o in morala sem jim a obljubiti , d a bo m spala jaz tn poleg — «
i n pr i te m j e pokazala na posteljo, k i
j e stal a i»oleg in je b