Redakcija: 22:28, 30. marec 2020 uredi Martina Poklukar (pogovor \| prispevki) 640 urejanj Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 22:38, 30. marec 2020 uredi razveljavi Martina Poklukar (pogovor \| prispevki) 640 urejanj Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 301: Kdaj bi si mislil, da jo obiščem na mrtvaškem odru, ko se nisem nikoli brigal za njo — sem premišljeval , ko sem hodil v predsobi in pričakoval sestre, ki se kar ni mogla ločiti od nje, dasi ji v življenju tudi ni bila ~~bog e~~bogve kako naklonjena. A spomnil sem se takoj zopet, da je notri poleg nje še nekaj drugih oseb, ki morda vedo, da je bila njena teta in torej ne more in ne sme oditi tako hitro. Pa naposled je vendar prišla, a ne sama, temveč s precej visoko in naravnost lepo mladenko, ki je jaz v sobi Vrstica 341: takega še ni nikoli zgodilo. »Torej k pogrebu prideš gotovo!« me je opominjala pri odhodu in mi stisnila roko. Vrstica 354: odkoder so ravnokar odnesli mrliča.« Čudil ~~ssem~~sem se njeni hladnosti, ker govorila je tako mirno, kot da ji je umrl kak daljni sorodnik, a ne lastna mati... In obljubil sem ji, da pridem. <poem align="center"> * * * </poem> Vrstica 436: Kristina več, nego samo — sestrična. S silo ~~sen~~sem, skušal misliti na kaj drugega, oziral sem se po mimogrdočih, gledal na temno nočno nebo, a vse zaman — zopet in zopet so zagorele pred menoj njene lepe oči, kot Vrstica 451: nisem mogel verjeti. Ko sem potrkal, je prihitela ododpirat naglo, kot da me je čakala že ~~pirat naglo, kot da me je čakala že~~ dolgo. Vrstica 478 ⟶ 477: »Drugače sta spala vedno v prvi sobi, a nocoj sta se preselila na očetovo posteljo in morala sem jima obljubiti, da bom spala jaz tu poleg — « in pri ~~t m~~tem je pokazala na posteljo, ki je stala poleg in je bila prej gotovo materina.

Bratranec: Razlika med redakcijama