Redakcija: 08:58, 31. marec 2020 uredi Martina Poklukar (pogovor \| prispevki) 640 urejanj Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 09:07, 31. marec 2020 uredi razveljavi Martina Poklukar (pogovor \| prispevki) 640 urejanj Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 483: bil še vedno nasičen s težkim vonjem svežih rož in voščenih sveč, ki so gorele čez dan ob mrtvi teti. In ta zrak je legal na pljuča tako težko in neneprijetno, da sem jo opomnil, naj odpre okno, a ona je odkimala. ~~prijetno, da sem jo opomnil, naj odpre okno, a ona je odkimala.~~ »Zunaj je mrzlo in mala dva se Vrstica 491 ⟶ 490: svež.« Pazno in rahlo sva zaprla za seboj vrata druge sobe in res esse mi je zazdelo, ko sem vstopil v tretjo sobo, ki je bila jasno razsvetljena in okusno opremljena, kot da sem prišel popolnoma v drugo stanovanje. Vrstica 526 ⟶ 525: deževalo." »Ti."« je dejala poltiho in se ozrla plašno na vrata sosedne sobe — jaz nocoj ne pojdem spat. Tu pri tebi ostanem — mene je tako grozno strah...« »Kristina , ne bodi vendar ~~otroč ja~~otročja!« A tistikrat so zazvenele šipe, kakor nalašč še glasneje in čutil sem, Vrstica 560 ⟶ 559: Sedaj pa sedi tu sem,« me je poprosila šepetaje, ko je zašumela postelja in se je zagrnila z mehko pernico. »Čemu« ~~se m~~sem se hotel obotavljati, a še predno je mogla ponoviti drugič, sem primaknil stol že čisto h postelji in se s komolcem naslonil na vzglavje, da sva si bila z obrazom popolnoma blizu. Vrstica 598 ⟶ 597: štiri leta bi še morala čakati, da se poročiva, a kaj je bilo nama tri, štiri leta, ko sva si bila ~~dru~~ drug drugemu vse... bodočnost... življenje... večnost... Če bi izgubil Kristino, bi

Bratranec: Razlika med redakcijama