Prva služba: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 177:
▲»Mislim, i n tudi trdno sem prepričan, da ima marsikak tiči tel j in
▲ca popolnoma napačne pojme. Žaostno je to, ampak resnično. Naši
▲judje so vse preveč navajeni jarma ,
▲/olje ji m sicer ne manjka ,a moči in
odločnosti! O, kolikrat mislim na to
▲t Če b i se skušalo, bi morda šlo. Sano pravic a in dolžnost naj bi ji m bi -
▲plan,« m u je odkritosrčno priznala
▲Angela, ko je umolkni l — in dasi ga
slediti njegovim mislim, a je spoznala, da je še vsa neokretna in počasna,▼
▲li razumela, bi ga bil a rada poslušaa še dalje, ker tako odločne in težke
da
▲o bile njegove besede, kot da udarja
▲tekdo z železno pestjo . . . Skušala je
▲a, da je še vsa neokretna in počasna,
▲da j i je to življenje še popolnoma neznano, med tem ko posega on s smelo roko v najtemnejše kote njene bodočnosti, v njej popolnoma tuje spletke in dogodke, k i ji h je spoznal in doživel on po bogve kakšnem naključj u . In dasi ni vedela o čem in zakaj
▲govori, je bila vendar trdno u ver jen a, da je vsaka beseda sveta resnica
▲in da bi bil a neizmerno srečna, če bi
▲posedala in pojmovala bogastvo njegove duše. Al i vendar se je v njenih
▲mračnih mislih zasvetiikalo nekaj
▲kako r prv a trepetajoča luč v zgodnjem jutru , k i .ie vrgl a svojo bledo
▲svetlobo na vse druge poljane, po kakršnih je urlala hoditi ona.. . A vse
▲je bilo še nejasno, negotovo in nedoločeno .. . in da n i videla pred seboj
zagonetnega ognja njegovih oči, bi ne
verjela, da se je zgodil tisti hip v
njeni duši majhen prevrat..
In da je kaplan tisti trenotek
umolknil
obvisel nad razpelom in glas, ki je
zvenel prijetno in nizko kot marmor
ob jeklu, je predramil tišino, ki je
zavladala med njima.
»Le žalibog, da človek spozna
vso
ko se ga ne more skoro več
otresti in je že prepozno. Prej sanja
Vrstica 225 ⟶ 220:
osebo sem želel vedno, da bi kdaj čim
več koristil svojemu narodu, a sedaj,
ko je setve čas, hodim po
semena in se zdim sam sebi pijavka,
ki je in pije na stroške drugih.
da ne morem delati po svoji vesti in
volji, kakor sem želel nekdaj, a kaj,
ko vidim
vsaj z majhnim številcem proti močni množici,
hoteli držati križem rok
ljudstva na tisti stopinji, kjer mora
ostati ako nočemo, da ne nastopi čas,
ko bo tudi učiteljstvo odvrglo svoj
jarem in hodilo v luči resnice
te pravične tirjatve in davnega
obračuna, ne vem, a zdi se mi, da
|