Prva služba: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 801:
In Angeli se je zazdelo, da se mu
je glas lahno stresel.
 
== VI. ==
 
»Pozabila? Ne! Kako morete misliti kaj takega?«
Vrstica 881 ⟶ 879:
ladja, ki jo meče usode vihar kot neznatno lupinjo semintja..., in kaj če
se razbije ob bregu — ali zaradi enega človeka trpi človeška družba
kako izgubo? To je, kakor bi se utrenila zvezda z neba, nikdo je ne pogreši in nebo je po njeni izgubi prav krasno... Kdor pa se smili sam sebi,
je bedak : ke rker ne zarad izaradi sebe, ampa kampak
zaradzaradi idrugih drugi h j eje važno življenje posameznik aposameznika — ako p apa čuti i nin se zaveda , dda aje j e bre zbrez moči, n ana napačni
poti in iz njegovo izgubo ničesar izgubljenega. Tako je, gospodična, in
tudi vi pridete morda kdaj do tega
spoznanja,.«
 
Zadnj eZadnje besede j e govorije lgovoril že grede
po brd ubrdu navzdol in Angel aAngela je videl avidela
samo še, kako je zavil z globoko sklonjeno glavo v gozd in izginil kakor
temn atemna senca med debli.
 
In od tistega popoldne ga n ini videla več. Zdelo se ji je, da se ji umika,
Kdo r p a se smil i sa m sebi,
je bedak : ke r ne zarad i sebe, ampa k
zarad i drugi h j e važno življenje posameznik a — ako p a čuti i n se zaveda , d a j e bre z moči, n a napačni
poti i n i z njegov o izgub o ničesar iz ­
gubljenega . Tak o je, gospodična, i n
tud i v i pridet e mord a kda j do teg a
spoznanja,«
Zadnj e besede j e govori l že grede
po brd u navzdol in Angel a je videl a
sam o še, kak o je zavil z globok o sklo ­
njeno glavo v gozd in izgini l kako r
temn a senca med debli.
In od tistega popoldne ga n i videla več. Zdelo se ji je, da se ji umika,
a zakaj, ji je bilo nejasno. Zato se je
vedno naglo obrnila k oknu, če je zbežala po šolskem stropu, kakšna senca,
in zato se je tudi zgodilo, da se je
včasih nenadoma zamislila, k oko sama
ni vedela, ne kaj, ne kako .. .
 
V I .
== VI. ==
Prot i mraku tiste nedelje je vstop il v Angelino sobo cerkovnik Ma ­
tijaProti mraku tiste nedelje je vstopil v Angelino sobo cerkovnik Matija, ne da bi potrkal in ne da bi se
odkril. Pr i ropotalPriropotal je s svojimi &k"rnjiškornji
neradnonerodno čemčemz prag in Angeli se je zdelo , da se širi od njega duh po hlevu in
cerkvenem kadi Iukadilu, isiz ust pa mu je
močno dišalo po žganju.
 
»Dejali aoso gospod župnik, da pridite k njim,« je naznanil počasi in se
obrisal sz rokavom, pod nosom in takoj
nato prav neradna odštorMjaL
nato prav neradn odštorkljal.
Angel a je gledal a nekaj časa z a
 
njim , skor o j o je posili l smeh, a kma ­
Angel aAngela je gledal agledala nekaj časa z aza
lunjim, jskoro ejo je posilil smeh, a kmalu je postal njen obra zobraz mračen i nin temen, neke nejasne skrb i i nskrbi slutnjin eslutnje so
j iji omračile lepo čelo.
Ogrnil a je dolg o pelerino , zakle ­
 
nil a vrat a z a seboj i n stopil a i z šole.
Ogrnila je dolgo pelerino, zaklenila vrata za seboj in stopila iz šole.
N a d Zabrezje m se je mračilo, tu ­
 
p a ta m j e že svetil o razsvetljeno okn o
NNad a d Zabrezje mZabrezjem se je mračilo, tu ­
i n mrzel , čisto zimsk i vete r je bri l o d
ppa atam ta m j eje že svetil osvetilo razsvetljeno okn ookno
severa. Ta m nekj e daleč za vasj o so
i nin mrzel , čisto zimskzimski i vete rveter je bri l obril dod
pel i fantje, viso k hripa v gla s je sku ­
severa. TaTam m nekj enekje daleč za vasj ovasjo so
šal prevpiti vse, nat o je aa hi p vs e
peli fantje, visok hripav glas je skušal prevpiti vse, nato je za hip vse
umolknilo, na se zopet ponovil oponovilo še
glasneje in še bolj zateglo.
 
Od zahoda, kjer je nebo še nekoliko rdelo v žarkih tonečega sol n ca.solnca,
so se dvigale in podile čez nebo dolge
sive megle, kakor velike razcapane
Vrstica 932 ⟶ 929:
kjer je nebo že popolnoma potemnelo
in je trepetala v zamokli modrini že
tupatam kaka zvezdica . . .
 
K oKo je stopila v žnpnikovožupnikovo sobo, je
sedel župnik, kakor prvikrat , v tistem mehkem stolu za pogrnjeno mizo, ea se dvignil ob njenem prihodu s
prijaznim nasmehom in ji ponudil
desnico.
 
Angela se ni mogla načuditi od
kod ta nenadna prijaznost in 1eje gledala v njegove majhne, svetlikajoče
oči še vedno zelo nesen pnonezaupno.