Redakcija: 09:52, 2. april 2020 uredi Martina Poklukar (pogovor \| prispevki) 640 urejanj Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 13:50, 2. april 2020 uredi razveljavi Martina Poklukar (pogovor \| prispevki) 640 urejanj →‎I. Novejše urejanje →
Vrstica 161: posebno vzbudilo pri vožnji mimo Čenstohova. Ha UolSI. Spisa l dr . R . M a r n . (Dalje.) Vla k se j e ustavi l n a postaji , to d a videt i j e bil o 1« pur biš, a noben e cerkve . K o sm o se že napre j peljali, e Amalij a Osipovna upi anala asdn> g a sopotnika, častitljivega ruskeg a i : »Očka, pokažite, kj e leži Cen - stohov.« Tako j g a bom o videli,« j e pri jazn o odgovori l »očka « i n z a neka j hipov pokaza l n a lev i stran i prijazn o mesto, razprostirajoč e se ob gričku. Vrh u hrib a j e stal a velika , lep a cer kev ; okro g nj e p a velikansk a poslop j a . Bila j e to slovit a romarsk a cerke v t. r samostan i proslnli b čenstohovski h men i bo v z Macoho m n a cehi , V Varšav i sm o se ustavil i z a pa r u r , d a s i površno ogledam o zname nit o prestolic o nekdanj e poljsk e kra ljevine . Varšav a m i j e zel o ugajala . Klju b rusk i nasilnost i prot i Polja - o)j), k i m kaži* tud i n a znna j o b cel i progi n a popolnom a poljski h tleh , j e (hranil a poljsk o lice , ka r se najbolj e vid i n a napisni h tabla h n a trgov i na h. N a ulica h sm o slišali le poljsk o govorit i i n v kavarni , kje r sm o so mal o krepčali. na s po rasici mr i v.\ z.iineti nis o hoteli , ampa k sm o s i mo ral i pomagat i s po poljsk i zavit o slevenščino, čepra v so natakarj i že rad i ruskeg a vojaštva i n uradništva mo ral i znat i ruski . Tak o samozavestn i s o Poljak i u a Ruskem ! P r i te j pr i 1 k i s i ne more m kaj , d a ne b i omeni l neke , z a na s Slovenc e laskav e lastnosti , k i se m j o sa m izku sil . C e j e Slovene c le pa r dn i v kak i slovansk i dražbi, bodis i hrvatski , češki, j>oljski al i ruski , s i bo ka j na g l o zapomni l nejpotrebnejš e besede, sice r p a slovensk e izraz e prilagodi l v naglas u i n izgovor u dotičnomu slovanskem u jeziku , d a se čimpre j spo razum e z brato m Slovanom . Nasprot n o p a teg a nise m opazi l pr i nobene m druge m slovanske m narodu , pač p a vedn o videl , d a s i drug i n i vze l truda , d a b i se priučil slovenščini al i d a b i skušal počasi razumet i Slovenca . V l e m ozir u prekaša Slovene c re s vs e drug e Slovane , ka r p a m u j e le v ko rist, i n prepričan sem , d a Slovene c lahk o potuj e JK> vsak i slovansk i dežel i , ne d a b i m u bile* treb a čez T>ar dn i tolmača. Kajpada , s te m nočem posebej pohvalit i tisteg a Slovenca , k i j e šel prvi č me d Hrvati v Zagre b i n že prvi da n n i hote ! drugeg a govorit i neg o hrvatski , kličoč v gostilni : »Jo š jeda n kozara?!« V Varšav i sm o presedl i nn dru g vla k n a druge m kolodvoru. Daspaf i s m o v Varšav o n a Dunajsk i kolodvo r \| jetn o družbo i n zanimanj e z a okolico , i n se pote m z izvoščkom prepeljal i i lxxlis i v voz u al i zuna j voza . n a Peterburški »vagsal« . kje r sm o moral i kazale c svoji h u r pomaknit i a l cel o ur o naprej , kajt i p o ruski h državnih železnicah velj a l e peter burški čas. Predn o nadaljnjem , se neka j o vožnji p o ruski h železnicah. Večkra t se m čital, d a t a vožnja n i prijetna : ja z se m se p a o nasprot n e m prepričal. Tak o udobn o se človek ne voz i kmalu , kako r p o ruski h železnicah . Re s j e sicer , d a se mor a vozit i v brzovlak n i n v druge m razredu , tod a spričo ruski h razdal j se pamete n človek drugač e ne bo vozil , sice r na j raj e dom a ostane . Primerom a vozn i - n a n i drag a i n vzeti se mor a pole g vozneg a list a še »plackarto«, k i stan e e n rube! j 5 0 kopej k z a vožnj o 24 ur . S »plackarto « se dob i pravic o d o nu - meriraneg a sedeža p o dnev u i n d o po stelj e p o noči i n n a tvo j prosto r ne srne nihč e sesti . Zveče r se napravij o i z sedežev udobn e široke postelj e ka k o r v /vozovi h mednarodn e družbe spalni h vozov . Ja z vsa j se m izvrstn o spa l v ruski h vozovih , včasih p o de set u r skupaj . Z vsaki m bizovlakor n voz i tud i jediln i vo z i n kada r s i la čen, gre š v udobn i salo n al i s i daš v kup e prinest i jedi . Jedil a s o jak o do b r o i n okusn o kuhan a i n primerom a nit i draga . Potnik torej n e občuti p o v e č dn i trajajoče vožnje, če im a pri - Kontrol a p o železnicah j e jak o stroga . P o trij e uradnik i v elegantni h uniforma h pridej o k teb i p o vozn i liste k i n plackarto . Oboj e t i vzamejo , tod a pote m ima.š mi r i n te ponoči ni kol i nobe n sprevodni k n e nadleguje . Napitnin e sprevodniko m n i treb a dati , ke r dobiš že pr i blagajn i odka - z a n prostor . Gled e strog e kontrol e na j omeni m še Šegaveg a Rusa , k i j e pra v tih o nekoč zagodrnja l seb i v brado : »Da , kopek e kontrolirajo , milijonov p a ne! « Tem u izrek u se ra d pri družim ! Rusk i železniški vozov i s o velik o prostornejši neg o naši. Železnic e imaj o širši ti r i n vozov i so tud i višji, k e r se ji m n i treb a bati , d a b i se za deval i v tunele . Kj e hočejo p a te do biti ? Frau c Ospič j e v Peterbug u si c e r trdil , d a j e bliz u Viln e neka k pre dor , tod a m i g a nism o videli , ke r sm o od Varšav e napre j izvrstn o spal i i n prespal i vs a večja poljsk a mest a me d Varšav o i n Peterburgom . Dopoldn e pote m m e j e zanimal a (Jačina, mest o vojašnic, kje r j e že Pe t e r Velik i ime l nastanjen e svoj e vo jake . Vede l sem , d a zda j nimam o \ee daleč d o Peterburga . » P o čem bo m spoznal , d a se bli žam o Peterbugu? « se m vprašal Ama lij o Osipovno . Po dačah, pokopališčih in zeljnatih glavah,« mi je odgovorila Pitija. Dače so lesene vile, zgrajene i£ borovi h tramo v bre z lubja. T o so ele - gant e stavbe , k i ne zaostajaj o z a vila - m i okro g Dunaja , tod a s o popolnoma , lesene . Kajpada , če se stop i v vilo , so n e opazi , d a j e zgrajen a i z lesa , ke r je znotra j ometana , slikan a i n raz košno opremljena . Taka poletn a bivališča ruski h bogataše v se m vide l okro g vse h večjih ruski h mest, i n us pravljal a so najboljši vtisk , ke r j o okro g nji h vsa j neka j drevj a rasl o in s o nji h okolic o krasil i umetn i vrtov i s cvetličnimi gredicami . Skor o s o se tud i pokazal a poko pališča i n p a poln o njiv , n a kateri h j e rasl o zelje , torej zeljnat e glave . Okolic a j e postajal a vs a man j pusta , dače vedn o gostejše i n kadeč i dimni k i velikanski h tovar n so kazali , d a s e bližamo središču industrij e in trgovine. Ob železnem tiru je vodil a lepa, gladka in široka cesta , nekaj redkega , ua Ruskem, in po nji s o švigal i avtomobili. Na levi in desni strani sem videl od daleč železniške tire in po njih so sopihali v isto smer kakor naš železni konj, vlaki. Se poprej me je Amalija Osipo\ - na opozorila na zapadno obzorje, kjer je bila nebesna modrina čista in jasna, segajoča prav do tal, toda brez vsakega ozadja. l c e b i se neka j metro v vozili višje,« j e dejal a sestrična, »b i o d i u dobr o videli morje , ladj e i n cel o Kronstadt« . N a te j prostran i ravnin i b i se res lahk o vide l Finsk i zaliv , če b i zemlj a n e bil a okrogla . V take m položaju se najbol j vidi . kak o so imel i star i zvezdoslovc i i n zemljepisc i pra v s svoj o trditvijo , d a j e zemlj a okrogia ; tod a tedanj i zanikan i sve t ji m j e t o mo dros t poplačal z ognje m n a grma d i . Takra t seved a nise m n a to mi - hlil , ke r se m nestrpn o čakal, d a se ustav i vla k v Peterbnrgu . No , tud i to hrepenenj e se m i j e izpolnil o i n skor o sm o zavozil i v velikansk o po krit o postaj o — n a varšavski vagsa l v Peterburgu . »Zdravo , zdravo ! Bo g va s sprej mi! « s o bil e prv e besede , k o sm o ji h -dišali v Peterburgu . Fran c Ospi č na s j e z njim i pozdravil . II. V e č dn i sm o preživel i v Peter burg u te r s i rusk o severn o ppestolic o dodobr a ogledali . Mo j name n p a ni , d a b i opisava l znamenitost i peter - hurške, kajt i te s i lahk o vsakd o v po - iopisni h knjiga h cel o v slika h pre skrbi ; omenit i hočem l e neka j osebn i h vtiskov . Peterbur g j e lepo , velik o mesto , k i se p a o d drugi h veliki h mes t raz likuj e l e p o obilic i re s krasni h pravo slavni h cerkev , k i imaj o edin o z a na s srednj e Evropejc e neka j posebnega . V.- na zuna j imaj o s svojimi delom a pozlačenimi streham i i n kupolam i ne k a j veličaš ! nega . Kak o razkošno i n bogat o ^o na opremljen o znotra j f Ogledal i sm o s i glavn o i n največjo cerkev , Izako v sabor , pote m sabo r Kazanske Marije i n snnaastnn Aleksander Nevski . V Kazanske m nabor u BCm bi l nek o nedeljo , k o se je vršila služba božja. Takega nebeskolcpenja petja Še nise m slišal. Kak o harmonič no so ae sli vali neverjetno gionoki ansi m visok i srt brnočisti dečki soprani . Spominjan i se š." časa, k o j e bi l Slnv - ljansk i s svoji m zl>orom prvi č v Ljubljani . Takra t sem. slišal neka j podobnega . Obred i naše ver e so volit častni, tod a s pravoslavnim i se n e daj o primerjati . Rusk i jK>p j e sa m n a seb i ugledn a oseb a svoj o dolg o brad o i n dolgim i lasm i te r nadnormaln o vi šino i n globokim , kako r gro m done či m basom . Rusk i človek j e veren , pobožen i n darežlji v z a svoj o cerkev . Ikone , svet e podobe , se vid i povsod . V železniškem vozu , v vsak i pamišk i kajiti , v hotelski h sobah , splo h v vsake m bi vališču j e obešena ikono . Samostano v j e p a najbrž e še ve č neg o v katoliških deželah. O d znotra j se m s i ogleda l l e eneg a največjih n a Ruskem , namre č samosta n Aleksande r Nevsk i v Peter burgu . Kakše n komplek s veliki h hiš j e tuka j i n kakšno bogastv o j e nako pičeno v cervi , s i j e koma j misliti . Ogleda t sm o šli tud i poslopje , • kje r zboruj e rusk a duma , k i pa žal taktni ni zborovala . L e težko se na m j e dovoli l vstop , ke r z Ivano m Fomi - čem nisv a imel a potni h listov . Čast niku , k i j e dovoljeva l vstop , sm o po vedali , d a nism o še dobil i pasporto v s policije , tod a vseen o na s n i hote l pustit i bre z nji h v dumo . Legitimi ral a sv a se z železniškimi izkaznica m i , tod a ofici r n i zna l čitati latinski h črk. Šel e p o posredovanj u Fra?ic a Os pica , k i j e častniku napisa l imen a i n hotel , kj e stanujemo , sm o dobil i dovo ljenj e z a vstop . Spremljal a st a na s dv a služabni k a i n na m razkazoval a cel o poslopje , k i j e sice r obsežno, tod a takorekoč si romašno v primer i z dragim i parla menti . V sejn i dvoran i so v polkrog u sedeži poslancev : n a vsake m sedežu j e n a pult u pritrjen a vizitk a dotičnog a poslanca . Služabnika st a poka zala , kj e sedij o imenitnejš i poslanci , kako r Markov , G neka v itd . Peljal i sm o se tud i v pristanišče i n ta m sedl i n a parnik , k i na s j e vozi l p o pristanišču i n p o Nev i naza j v mesto . Nise m s i predstavljal , d a j e Peterbu g tak o važno morsk o trgov s k o mesto , tod a če se pomisli , d a gr e prome t s cel e Rusij e čez Peterburg , k e r im a ugodn e železniške i n vodo - cestn e zvez e s celi m carstvom , j e t o umljivo . Opozarja m le , d a prihajaj o tovor ne ladj e s Kaspiškeg a morja , tore j s skrajneg a juga , po Volgi , Seksni . skoz i Ladoško jezer o v Nev o i n v Pe terburg. V Peterburg u prehaja Nev a v morj e i n t u j e jak o ugode n zaliv , k i g a ščiti Kronstad t z velikanskim i trdnjavskim i topovi . V peterbuškem pristanišču vrv i tak o življenje , kako r v največjih po morski h mestih . Nebro j velikanski h par u i ko v i z vse h delo v svet a i zlag a i n nalag a blago . I z barž, t o so tovor n a ladj e z Volgo , kako r tud i i z veli kanski h skladišč o b pomoli h dvigaj o avtomatični i n električni žerjav i bla g o n a parnik e al i z njih . V pristani šču so tud i ladjedelnic e vojni h ladi j i n t u se m s i ogleda l prv a dv a rusk a dreduut a »Sebastopol« i n »Poltava« , k i st a bil a pravka r dograjena , a še ne armirana . Gledališča s o bil a o b te m času p o večini zaprt a i n zveče r sm o iskal i zabav e v poletenski h gledališčih n a vrtovi h al a Benetk e n a Dunaju . Bil i s m o v »Akvariju « i n »Kdenu- . Zaba v e j e t u ve č ko t preveč , i n ka r se t u vid i v artističnem oziru , preseg a že vs e meje . Zlast i velik o j e t u šantantk, pevk , rokoborce v i n drugi h artistov . Znan o je , tl a vsa k boljši artis t al i a r tistinja , k i s i j e pridobi l slavo , naj pre j pohit i v Rusijo , ke r imaj o t u ho - redn e gaz e i n s i artist i nj e veliko kra t napravij o premoženje , ke r s o rusk i bogataš i d o skrajnost i radodar n i napra m lepi m ženskam. Predn o se poslovim o o d Peter - burga, naj omeni m še izlet, k i sm o g a napravil i v Peterho f al i Petergof , kako r pravij o Rusi . Peljal i sm o se z železnico dobro uro proti zahodu bli z u morj a p o pokrajini , k i j e prece j različna o d krajev , k i sm o ji h dosle j videl i me d vožnjo. Zemlj a se j e videl a rodovitna , ke r j e bil a obdelana , čedni borov i gozdič i so tvoril i sprememb o i n mične dače s o dajal e prijete n zna čaj okolici . Petergo f j e večj i kra j s lepim i hišami in cerkvami . Najlepš a j e seved a carsk a palača, sestajoča i z ve č objektov , i n p a velikansk i park , ki seg a do morja . Ke r na s notra njos t carskeg a grad u n i tolik o zani mala, sm o jo mahnil i v park , oziroma nas j e izvošček peljal . V parku so lep i kip i in krasni vodomet i morske vode , ke r je t a napeljana v vodomete . Najbol j nas je zanimal a eremitaža, nekdanj e bivališč e carj a Petr a Veli keg a i n caric e Katarine . J e paviljo n s sobami , ki so še vedn o tak o oprem ljen e kako r so bil e o Petrov i smrti . Videl i sm o spalnic o z nizk o posteljo , naslanjač Petr a Velikeg a i n nočne čevlj e Katarine . V prve m nadstropj u j e obednic a z okrogl o miz o i n dviga lom , k i j e dvigal o jedil a i z pritličja. I z obednic e se prid e n a verando , o d kode r j e krase n razgle d p o vse m Fin ske m zalivu , ke r leži morj e pre d no gami . N a lev o se vid i mogočna trd njava , kako r n a skal e v morj u zida n a , t o j e Kronštat, k i lahk o vsak i ladj i zabran i pristo p d o Peterburga . N a desn o se v daljav i skriv a Peter bur g i n velikansk i parnik i režejo pre d tebo j valov e s smerj o v Peter bur g al i nasprotno . iDalJe prioodnjie.)

Na Volgi: Razlika med redakcijama