Na Volgi: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 1.254:
 
Uvidel sem, da je revizor Poljak,
kar je tudi takoj priznal, ko smo začeli pogovor, in bil ponosen na to.
k a r j e tud i tako j priznal , k o sm o za ­
Takoj je napeljal pogovor na tužno
cel i pogovor , i n bi l ponose n n a to.
Poljsko in spoznal sem v njem navdnšenega, v rodoljubju resnično v
Tako j j e napelja l pogovo r n a tužno
srcu trpečega Poljaka. Kakor mi niso
Poljsk o i n spozna l se m v nje m n a
avstrijski Poljaki zaradi svoje protislovanske politike simpatični, tako
vdnšenega, v rodolju b j u resnično v
globoko sem čutil z revizorjem in z
frtrcu trpečeg a Poljaka . Kako r m i nis j
bedno rusko Poljsko, ki mora toliko
av-trijsk i Poljak i zarad i svoj e pioti -
trpeti od nasilnosti in preganjanju
slovansk e politik e simpatični, tak o
Rusov .
globok o se m rut i I z revizorje m i n z
bedn a rusk o Poljsko , k i mor a tolik o
trpet i o d nasilnost i i n preganjanj u
Rusov .
Vpraša l se m ga , kak o d a tak o
daleč od domovin e služi.
» T o še vprašate,« m i j e odgov o
ril , »vsa k Poljak , k i stop i v državn j
službo, sm e pričakovati, d a ne bo ni ­
kol i nastavlje n v domovin i ampa k
tisoč i n tisoč vers t proč vnajoddalje -
nejših i n najslabših krajih . Nii i pa i
d n i nise m moge l služiti v domovin i
ampa k ve s čas daleč ;>roČ tod<j lju ­
bezen d o bedne , teptan e Pv ljsk e m i
JI i ucrasnila . še povečala se j e i r vs a •
po easopi c i h se m v stik u z do m ,v : n o .
Žena m i j e Poljakinja , otrok , sedem -
 
Vprašal sem ga, kako da tako
daleč od domovin edomovine služi.
 
»To še vprašate,« mi je odgovoril, »vs k Poljak, ki stopi v državno
letn i dečko, mor a postat i tud i nivriu -
službo, sm esme pričakovati, d ada ne bo ninikoli nastavljen v domovini ­ampak
šen rodoljub . Leto s bo ime l še Joma -
tisoč in tisoč verst proč v najoddaljenejših in najslabših krajih. Niti par
čo učiteljico Poljakinjo , prihodnj e leto g a p a da m v Viln o v poljsk o šolo.
dni nisem mogel služiti v domovini ni ugasnila, še povečala se je in vsaj po časopisih sem v stiku z domovino. Žena mi je Poljakinja, otrok, sedemletni dečko, mora postati tudi navdušen rodoljub. Letos bo imel še domačo učiteljico Poljakinjo, prihodnje leto ga pa dam v Vilno v poljsko šolo.
A l i veste , kolikokra t se j e Poljsk a
Ali veste, kolikokrat se je Poljska
delila? «
»No , trikrat,« se m m u začuden
 
odgovoril , d a m e to vpraša,
»No , trikrat,« se m msem umu začuden
»Da , tod a skor o b o zgodovin a
odgovoril , dda a m eme to vpraša,.
pisala , d a se j e Poljsk a štirikra t raz ­
 
delila.«
»Da, toda skoro bo zgodovina
I n začel j e na m ve s žalosten,
pisala, da se je Poljska štirikrat razdelila.«
potr t i n s solzam i v očeh pravit i ta ­
 
kra t men i i n javnost i splo h 5e ne
I nIn začel j e na mje venam sves žalosten,
znan o dejstvo , k i j e dane s n a dnev ­
potrt in s solzami v očeh praviti takrat meni in javnosti sploh še ne
n e m red u evropsk e politike : odtrgn -
znano dejstvo, ki je danes na dnevnem redu evropske politike: odtrganje pokrajin Holm in Lublin od ruske Poljske in priklopitev k ruskim
n j e pokraji n Hol m i n Lubli n o d ru ­
gubernijam, torej izguba še onih malih pravic, ki jih imajo Poljaki pod
s k e Poljsk e i n priklopite v k rvskia i
Varšavskim guvernerjem. Zelo sem
gubernijam , tore j izgub a še oni h ma ­
čuvstvoval z odkritim Poljakom in
l i h pravic , k i ji h imaj o Poljak i pcrd
spoznal veliko krivico, ki jo delajo
Varšavski m guvernerjem . Zel o se m
Rus iRusi Poljakom , a vendavendar rme m e j eje obšlo prepričanje , dda aRusi Rns i krju b vet,kljub nvsem
čuvstvova l z odkriti m Poljakou , m
nasilnostim ne bodo nikoli mogli zatreti. Poljakov in njih gibanja, dokler bodo živeli taki resnični iskreni
spozna l velik o krivico , k i j o delaj o
rodoljubi, kakor je ta celo v ruski državni službi stoječi revizor. In kako
Rus i Poljakom , a venda r m e j e obšlo prepričanje , d a Rns i krju b vet, n
nnam aje m j e bi lbil hvaležen z aza naše simpac'j esimpatije
nasilnosti m ne bod o nikol i mog!« za -
njegov injegovi nesrečni domovini, . hvalež*nhvaležen,
treti . Poljako v i n nji h gibanja , do ­
da se je mogel s sočustvujočim človekom pogovoriti o njemu najdražji
kle r bod o živeli tak i resnični iskren i
stvari. Ni bilo drugače, pri prvem seznanju sva postala dobra prijatelja in
rodoljubi , kako r j e t a cel o v rusk i dr ­
ne bova se pozabila. Še pred par dnevi mi je Franc Ospič prinesel pismo
žavni službi stoječi revizor . I n kak o
od njega.
n a m j e bi l hvaležen z a naše simpac'j e
njegov i nesrečni domovini . hvalež*n,
d a se j e moge l s sočustvuiocini čioveko m pogovorit i o n;"emn naju:«tžji
stvari . N i bil o drugače , pr i prve m eeznanj u sv a postal a dobr a prijatelj a i n
ne bov a se pozabila . 8 e pre d pa r ik.ev i m i j e Fran c Ospič - znese l ,o»aio
o d njega . (Dalje prih.)