Na Volgi: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 1.418:
Volgi noter do Astrahana ob Kaspiškem morju in nazaj.
 
Tako smo pa le šše e IJOZUOpozno v no čnoč
užival iuživali čarobnost neprimern o krasnneprimerno ekrasne
vožnje ter s krova opazovali tudi v
vožnj e te r s krov a opazoval i tud i v
nočnem času živahno življenje na
nočne m čas u živahn o življenj e n a
Volgi . KaKar r zavidal izavidali smo potnike , k iki
smo jih srečavali na čarobno razsvetljenih parnikih, plavajočih proti jugu. Srečni!
smo ji h srečaval i n a čarobn o razsvetljeni h parnikih , plavajoči h prot i ju ­
g u . Srečni !
Šel e prot i enajsti ur i smo šli v sa ­
l o n večerja t i u bil a je ena ur a ž e
proč , ko smo šli spat. Pogovo r se je pe>
veein i suka l o tem, kda j pojdem «
zopet n a Volgo . Cel o napitnic e nan.i »
sta zagrešil a ginjen a Kranjc a i n tu ­
d i tih i Alekse j Vladimirovi č se j e
oživil, da je posta l mal o glasnejši .
K o smo hvalil i rusk o vino , se je
oglasil : »Vidim , d a j e va m v čisli, tod a Rudol f Jakoli č g a n i navajen ,
Iva n Fomi č g a b i p a lahk o velik o
prenesel. «
Zbudil i smo se, k o je bi l »Mihajl «
ž e precej čas a v Nižner n Novgorod u
usidran . Poiskal i smo si hotel, a l e
težk o dobil i prostora , ke r se za čas a
jarmarkt e pra v težk o najde prenočišče . P a je tud i temu primern o drago.
Stanoval i smo v Nižnen i — ne n a
jarmark i — in š e tukaj plačali dnev
 
Šele proti enajsti uri smo šli v salon večerjat in bila je ena ura že
proč, ko smo šli spat. Pogovor se je po
večini sukal o tem, kdaj pojdemo
zopet na Volgo. Celo napitnice nanjo
sta zagrešila ginjena Kranjca in tudi tihi Aleksej Vladimirovič se je
oživil, da je postal malo glasnejši.
 
Ko smo hvalili rusko vino, se je
oglasil: »Vidim, da je vam v čisli, toda Rudolf Jakolič ga ni navajen,
Ivan Fomič ga bi pa lahko veliko
prenesel.«
 
Zbudili smo se, ko je bil »Mihajl«
že precej časa v Nižnem Novgorodu
usidran. Poiskali smo si hotel, a le
težko dobili prostora, ker se za časa
jarmarkte prav težko najde prenočišče. Pa je tudi temu primerno drago.
Stanovali smo v Nižnem — ne na
jarmarki — in še tukaj plačali dnevno za sobo devet rubljev, to je okrog
22 kron. Koliko mora potem stati šele
v hotelih na jarmarki.
 
Marsikomu se bo morda čudno
zdelo, da rabim izraz jarmarka, ki je
nemška beseda. Toda nekatere nemške besede so tako vdomačene pri
Rusih, da sami lastnega izraza nimajo. Omenil sem že plackarto in
vagsal (kolodvor), še bolj čudna je
beseda »parikmaher« ali »parikmaheraja« za brivca, oziroma brivnico.
Tej besedi sva se z Ivanom Fomičem
najbolj smejala, ko sva jo videla po
vseh oglih napisano. Na jarmarki
smo videli v oddelku za zabave ruska
keglišča z napisom: »Ruskaja kegelban«.
 
Prav tako je vkoreninjen izraz
jarmarka za semnje ki dlje časa trajajo kokor 14 dni. Za manjše semnje
imajo izraz bazar, s katerim se lažje
sprijaznijo.
 
Za ogledovanje jarmarke smo
imeli nekaj dni na razpolago, toda če
bi hotel človek natančno pregledati
ta svetovni semenj, bi moral biti več
kot teden dni tukaj. Niti pojma se ne
more imeti, kakšno vrvenje in življenje obstaja tukaj tekom dveh mesecev, ako si človek sam ne ogleda tega
kaleidoskopa. Skušal sem že podati
nekako sliko jarmarke drugod*) in
kogar bolj zanima, naj prečita dotični opis. Tukaj se omejim le na kratke
poteze.
 
n o z a sobo devet rubljev , to je i k '.g
22 kron . Kolik o mor a potem stati šel e j
v hotelih n a jarmarki .
Marsikom u se bo mord a čudn o
zdelo, da rabi m izra z jarmarka , k i je
nemšk a beseda. Tod a nekatere neasi k e besede so tako vdomačen e pri
Rusih , d a sami lastnega izraz a nimajo. Omeni l sem že plackart o i n
vagsa l (kolodvor), š e bolj čudn a je
beseda »parikmaher « al i »parikma -
heraja « z a brivca , oziroma brivnico .
T e j besedi sv a se z Ivanom Fomiče m
najbolj smejala , ko sva jo videl a po
vseh ogli h napisano. N a jarmark i
amo videl i v oddelku z a zabave rusk a
keglišč a z napisom: »Ruskaj a kegelban« .
Pra v tako je vkoreninje n izra z
jarmark a z a semnje k i dlje čas a tra ­
jajo koko r 14 dni . Za manjš e semnje
imaj o izra z bazar, s katerim se lažj e
sprijaznijo .
Z a ogledovanj e jarmark e smo
imel i nekaj dn i n a razpolago, toda č e
b i hotel člove k natančn o pregledati
ta svetovn i semenj, b i mora l bit i ve č
kot teden dn i tukaj. Nit i pojma se ne
mor e imeti , kakšn o vrvenj e i n življe ­
nje obstaja tuka j tekom dveh mesecev, ak o si člove k sarn ne ogleda toga
kaleidoskopa . Skuša l sem že podati
nekak o slik o jarmark e drugod*) i n
koga r bolj zanima , naj prečit a dotiČ-
•) »Slov . Trg . Vestnik « š t 8 it
Ista 1911. I
ni opis. Tuka j se omejim le na kratk e
poiese.
Tako j zjutra j — vstali smo vedno zgodaj — Je šl a naš a družb a na
jarmark e in te vračal a šel e po polnoči. Peljal i smo se al i z izvosčekom,
Vrstica 1.529 ⟶ 1.524:
vestmi z jarmarke, da se je dan poprej dalo 500 knjižic . Toda dovolj o
temni strani jarmarke.
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
•) »Slov . Trg . Vestnik « š t 8 it
Ista 1911.