Vestalkina ljubezen: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 289:
noči.
Vedno bolj in bolj se je oddaljeval šum in hrup in v ječo, kamor sem bil pahnjen, ni dosegel noben glas. Strašno je bilo v tej večni noči. Zato sem bil vesel, ko so mi oznanili že tretji dan smrtno obsodbo, ker sem položil roko na svetega, mogočnega imperatorja. Raje umreti, nego živeti nalik slepcu v strašni noči!«
Valerijan je pripovedoval dalje,
kako so ga gnali v ječo, ki je blizu
smrtna obsodba in kako je bil rešen.
Materi so sedajpasedaj pritekle
solze po licih. Že se je pomaknil veliki voz, čegar zvezde so sijale iz črnih daljav v atrij, više na nebo, ko sta vstala in se podala k počitku.
<poem align="center">
▲prostora , kje r b i se imel a izvršiti
* * *
</poem>
▲N a Jan i kulu je že sijalo solnce,
▲Tiber a pod Aventinom pa je bila še
v senci. Ne dolgo! Zmagoslavno se je
ki se je jel vzbujati iz nočnega sna.
Valerijan je hitel mimo velikanske stavbe cirkusa maksima
se že
lučjo.
Cirkus Maksimus je zanimal preje Valerijana bolj kakor vse drugo v
Rimu
stavba strahovita v svoji ogromnosti. Hitel je mimo nje, kakor bi se bal,
▲d a g a ne podsuje .
še
▲A ta m se pokaže kmal u svetl i
katero so obdale njegove misli z lučjo, čistejšo od solnca. Misli na svečenico so ga pomirjale in napolnjevale
▲tempelj , ta m j e on a dobra , usmiljena ,
▲s tihim , sladki m koprnenjem .
posvečeno boginj i Vesti , zaščitnici
slavneg a rimskeg a mesta . Tud i o n
|