Vestalkina ljubezen: Razlika med redakcijama

odstranjenih 147 zlogov ,  pred 9 meseci
brez povzetka urejanja
je odšla.
 
»Kakšno povelje ti je dal Maksencij,« vprašal sem ujetega poveljnika.
 
»Pripeljati tebe sem notri zvezanega,« mi je odgovoril komaj slišno.
udaril s ploskvijo zvezanega vojaka.
 
»Jaz... Marcij... tvoj... Marcij.« Začul se je zamolkel glas. Beži... imperator...«
»Beži... imperator...«
 
Obledel je Maksencij in predno
Stari sel, vdan še domačim bogovom in Rimljan prave korenine, se je malce razsrdil, ko je to pripovedoval. Sporočil je tudi Rimljanki, da so zdravi mož in oba brata Valerijanova. Najbrže pridejo kmalu domov, kamor tako hrepene. V kratkem se bodeta sprijela oba imperatorja v odločilni bitki.
 
Komaj je sel odšel s pismom, katerega je poslala Kornelija na svojega moža, že je došel močan oddelek pretorijancev. Poveljnik se je obnašal zelo dostojno in je naznanil Valerijanu, da ima povelje od Maksencija, povabiti mladega moža v imperatorjevo vojsko. Priti mora, da si ne nakoplje cesarjeve jeze. Sicer ima poveljnik ukaz, da zapleni vse premoženje, kakor se je zgodilo danes mnogim imperatorjevim nasprotnikom. Ker je prosila tudi mati mladeniča, je le-ta, dasi s težkim srcem. Ko je stopil na ulico, je zapazil celo trumo mladeničecmladeničev, ki jih je doletela enaka usoda. Med njimi so bili ljudje najbogatejših in starodavnih rodovin. KoMnogi jeso stopilrešili nasebe ulico,in jeimetje zapazil celo trumo mladeničev, ki jih je doletelale
enaka usoda. Med njimi so bili ljudje
iz najbogatejših in starodavnih rodovin. Mnogi so rešili sebe in imetje le
na ta način, da so vstopili v Maksencijevo vojsko, dasi bi vzdignili meč
najraje zoper trinoga.
tvoje sedaj. Ljubim tebe in hočem
vedeti in moram vedeti, ljubi li tudi
tvoje srcemenesrce mene! Reci, sicer umrem!«
 
Objel je njeni nogi, glava mu je
oči so bile polne usmiljenja in ljubezni.
 
»Povej, reci, preje ne v stanem,«
šepetal Valerijan. »Zapri vrata,
nihče naju ne vidi!« Prosim te, reci
»Pojdi,« je zašepetala in se dotaknila s prsti njegovih lic.
 
»Reci, prosim!« Sklonil je zopet
glavo k tlom. Zdelo se mu je, da čuti še
vedno njeno roko in sliši presladki glas.
639

urejanj