Črtice s potovanja hudomušnega Janka: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 2:
| naslov= Črtice s potovanja hudomušnega Janka
| avtor= Janko Mlakar
| izdano=''{{mp|delo|Planinski vestnik}}'' {{mp|leto|25. september 1898}}, leto 4, štev. 9, str. 137- 140; ''{{mp|delo|Planinski vestnik}}'' {{mp|leto|25. oktober 1898}}, leto 4, štev. 10, str. 154-157; ''{{mp|delo|Planinski vestnik}}'' {{mp|leto|25. november 1898}}, leto 4, štev. 11, str. 170-173; ''{{mp|delo|Planinski vestnik}}'' {{mp|leto|25. december 1898}}, leto 4, štev. 12, str. 182-185; <br>''{{mp|delo|Planinski vestnik}}'' {{mp|leto|25. februar 1899}}, leto 5, štev. 2, str. 17-20 <br>''{{mp|delo|Planinski vestnik}}'' {{mp|leto|25. april 1898}}, leto 5, štev. 4, str. 57- 60;
| vir= '''{{fc|dlib|G1LV9BBF|s=1-2|dLib 9}} ali [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1LV9BBF/?euapi=1&query=%27keywords%3dplaninski+vestnik+1898%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25 dLib 9] ali [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1LV9BBF dLib 9] ali [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-G1LV9BBF/9e00b3ca-fad3-4ddc-89f5-6fa4a669d942/PDF pdf 9]''', [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TIZLV71N dLib 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANPLKQB dLib 11], [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLE6DUV4/?euapi=1&query=%27keywords%3dplaninski+vestnik+1898%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25 dLib 12], <br>[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1Q335ZNW/?euapi=1&query=%27keywords%3dplaninski+vestnik+1899%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25 dLib 2], <br>{{fc|dlib|NBZMYLUQ|s=1-2|dLib 4}}
| dovoljenje= javna last
Vrstica 198 ⟶ 197:
„Dobro", mu je rekel vodnik; „nič se ne bojte, ne spustim vas; le stopajte vedno s celim stopalom, da se dereze dobro primejo tal, potem že pojde. A ko pa padete, vas že udržim, da se ne popeljete po zadnji oplati k Sv. Krvi."
Ko se je Janko prepričal, da so dereze dobro pritrjene, in je še vodniku zažugal, da ga bo tožil, če se zaradi njegove nepazljivosti ubije, je začel le
„Bodem že gledal", mu je odvrnil, „da se ne" — hotel je reči: vderem; toda ta beseda mu je ostala v grlu. Malo se je pokadilo, in celega Janka se je videla samo še glava; kar se te drži, je bilo vse pod snegom. Janko je začel brcati, da bi se izkopal, toda kmalu mu je tudi glava izginila v snegu.
„Bodite mirni
Še enkrat je Janko pomeril moža v sneg, potem sta pa prišla srečno črez to nevarno mesto. Sedaj je postal še previdnejši. S palico je preiskoval sneg, če drži, vodnik ga je pa držal na napeti vrvi kakor lovec psa, katerega ne pusti še goniti. Nekaj časa je šlo srečno. Naenkrat ne najde s palico tal; hoče nazaj, toda bilo je prepozno: sneg se mu udere pod nogami, in Janko se je gugal na vrvi v razpoki. Kričal je nad vodnikom, naj vleče ven, in sam si je pomagal z vsemi — petimi, zakaj hribolazcu je palica peti ud kakor opici rep. Slednjič prileze z združenimi močmi srečno na dan.
| |||