Gospoda Četrtka letošnji dopust: Razlika med redakcijama

rad od suhoparnih aktov, ki mu j hjih

»Stopiva na kozarec slovanskega piva!« ž

OtatiOstati mi je bilo torej v Ljubljani. Delal sem izprehode v bližnjo ljubljansko okolico, največ sem pa bil v Mestnem logu. Prijatelj, ti ne veš, kako krasen je naš Mestni log. Ljubljančani ne vedo, koliko idealne navdušenosti si človek pridobi, če poseti ta lepi košček slovenske zemlje. Ta brezmejna planjava, posuta vseprek s cvetjem, to lesovje, ki se ti v tako ravnih vzporednih črtah razteza od vzhoda proti zahodu in od severa proti jugu, to ubrano ptičje žvrgolenje v zraku in prepeličje pedpedikanje v travi — prijatelj, če še nisi bil v Mestnem logu in še nisi užival njegovih krasot in milin, pojdi tja in naužij se jih, dokler je še čas.

In res. Prišedši vročega popoldneva na omenjeni prostor sem našel pred vsem kompanijo vojakov, ki so se pravkar prišli sušit iz vode, nedaleč od njih je pa ravnotako mrgolelo vnetih kopalcev. Jaz, ki sem že od nekdaj zelo sramežljiv — nekateri pravijo, da imam zaradi tega same punce doma! — sem se spravil na precej oddaljeni prostor, kjer sem uaplupal, da moj nagec ne bo v zabavo kakemu nepovabljencu še manj pa kaki nepovabljenki. Hitro se slečem in vržem v vodo. Ne moreš si misliti, kkaokao mi je — dobro dela. Ker je bila voda precej gosta — zbrozgala mi jo je že omenjena kompanija in vsi drugi kopalci, ker jaz bedak sem se spravil spodaj pod njimi v vodo! — zdela se mi je prav pripravna za plavanje in res sem se parkrat tako junaško zapodil po gladini, ne da bi se bil potapljal, da me je navdalo čustvo, da nisem tako neroden v vodi, kot sem si mislil. Zato sem se kopal, da mi je jelo že vroče postajati (gospod Četrtek se je tu precej debelo pokadil, kar mu pa nisem hotel pokazati, da spoznam).

škric !«

od nikoder. Vesel sem moral biti, da sem polovil sovjosvojo obleko po vodi, kolikor sem je dobil. Izgubila se mi je zavratnica, ovratnik, naramniki, spodnje hlače, ena nogavica in telovnik, tako da mi je ostal samo klobuk, ena nogavica, čevlji, suknjič, srajca in hlače. Preostale dele obleke sem zložil lepo na solnce, da se posuše, k sreči sem bil pa še toliko pri pameti, da sem skočil v vodo, kjer sem na dnu začutil svoj telovnik, ki ga je tja potegnila težka ura in verižica.

V mraku sem se na to plazil čez Mirje in po stranskih ulicah domov, kjer se me je žena kar vstrašila, ko sem ji odkritosrčno povedal, da sem se šel kopat na »Pasji brod« v božjo naravo, kjer so me pa barabe okradli in mi obleko pometali v vodo. Dasi je žena imela srčno sočutje z menoj, vendar semvidelsem videl, da se je na skrivaj smejala, saj sem pribežal domov kot polit koder.

Za izgubljeno obleko sem dobil vendar majhno nadomestilo. Ko sem drugo jutro pregledoval obleko, koliko je pretrpela prejšnji dan, zaupazil sem v njej take kapitalne uši, da bi vsaka lahko nesla krajcar. Sprva sem hotel stvarice prikriti in sem jih polil kakih petnajst, kolikor sem jih zasledil v obleki, a že zvečer me je žena priječaprijela zaradi novih sostanovalcev, ki so se naselili pri vseh članih moje družine.