Na planinah: razlika med redakcijama

dodanih 1.409 zlogov ,  pred 10 meseci
V Evropi se pričenja planinska bolezen za mnoge osebe na višini 3000 m. Ko sem lani prišel do koče na Kredarici (2515 m) sem mahoma začutil glavobol, prešinnjale so me notranje slabosti in mrzlica me je tresla. Bil sem jako truden in zaspan. Legel sem. Po peturnem počitku sem vstal in sem bil zdrav kakor tedaj, ko smo bili prejšnji večer dobre volje pri "Šmercu" v Mojstrani. Apetit, ki sem ga izgubil, ko sem stopil na Kredarico se je povrnil in snedel sem z največjo slastjo pol pečene piške in izpil dobro merico izborne slivovice. Aleksander pl. Humboldt nam poroča, da mesto Potosi v Ameriki, ki je nekdaj štelo 160.000 prebivalcev, leži 3960 m visoko. V tem kraju je Humboldt posušal priti na Čimboraso. Ko je prispel do višine večnega snega, torej nekoliko višje od Montblanca, niso domačini hoteli više in so ga zapustili. Iz Humboldtevega poročila vemo, da v tistih ekvatorialnih krajih, kjer je toplomer stal nad lediščem, trpe domačini več za planinsko boleznijo nego Evropejci.
 
Kateri narod ima najboljše turiste, to je take, ki so najmanj dovzetni planinski bolezni? To vprašanje je težko objektivno rešiti. Istina je, da je Italijan do danes prišel najviše. Vodnik Matija ZurbiggenZurbriggen uživa to slavo. Zurbriggen, danes v 44. letu je dospel do zdaj najviše izmed vseh živih turistov. Bil je s Sirom W. M. Conwayem na Pioneer Peaku v Himalaji, ki je 6888 m visok. O tem poroča Conway: Vsi smo se čutili slabe in bedne kakor ljudje, ki prihajajo iz bolnice, samo Zurbriggen je bil tak, da je mogel cigareto kaditi. Zurbriggen se je počutil še nekaj dobro v tisti višini, samo ako se je gibal, je občutil slabosti. Ni si mogel čevljev privezati, ako ne da bi počival, to je, ako si ne bi globoko oddahnil in sapo k sebi potegnil. On misli, da bi človek mogel priti na najvišji vrhunec zemlje.
 
Meseca januarja 1897. je poskusil s Fitz Geraldom priti na vrhunec vulkana Aeoneagua v Chili, ki ga je prvi zmagal Gussfeldt. Fitz Gerald je moral ostani nekaj 100 metrov spodaj, Zurbriggen pa je prišel 6970 m visoko. Više do danes ni mogel in ni prodrl še nihče. Fitz Gerald trdi, da je Aeoneagua 7320 m visok, vendar o tem dvomijo. Vedno pa so še to vrhunci, ki najvišjo goro v Evropi presegajo za 3000 m. To je dokaz, da lahko človek diha na gorah, kjer se je to smatralo za nemogoče. Ne mislite pa, da je Zurbrigger, ki toli izlahka prenaša razredčen zrak, morda kak poseben človek. Nikakor ne. Preiskovali so mu mišice in živčevje, in so našli, da je Zurbrigger ravno tako človek, kakor drugi turisti, in da se njegov organizem nič ne razlikuje od organizmov drugih turistov.
 
(Konec prihodnjič.)
(še v delu!)